Migranti popravili demografsko sliko Nemčije. A Nemcev je v tej državi vse manj
Embed from Getty Images
Število prebivalcev Nemčije še vedno narašča, pravi zvezni statistični urad. Leta 2016 je v Nemčiji živelo skoraj 350.000 ljudi več kot leto poprej. Glavni razlog je priseljevanje.
Če je država leta 2016 štela okrog 82,5 milijonov ljudi, je bilo leta 2017 okrog 82,9 milijona ljudi. Hkrati je leta 2016 prišlo do primanjkljaja rojstev, saj je več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo.
Konec leta 2016 je po analizi v Nemčiji živelo 9,2 milijona tujih državljanov in 73,3 milijona Nemcev. Delež tujcev se je iz 10,5 odstotka v letu 2015 dvignil na 11,2 odstotka v letu 2016. Prav migracijski presežek naj bi tako po mnenju statističnega urada več kot izravnal primanjkljaj rojstev.
Leta 2017 se je namreč rodilo približno 790.000 otrok, medtem ko je umrlo približno 960.000 ljudi. Leto prej je bilo število rojstev podobno, umrlo pa je precej manj ljudi, približno 910.000.
Delež rojstev je zadnji dve leti tako najvišji v preteklih dveh desetletjih. Že od leta 2015 do 2016 se je delež rojstev povečal za kar 7,4 %. Razlogi za to so predvsem ugodni vrtci, priseljevanje in ugodna starostna struktura potencialnih mater. Demografska slika Nemčije je tako po mnenju statistikov ugodna.
Zvezni minister za notranje zadeve Thomas de Maizière in vodja Zveznega urada za migracije in begunce Jutta Cordt sta danes na novinarski konferenci predstavila azilne podatke za leto 2017.
Kot je povedal de Maiziere, je bilo v Nemčiji preteklo leto 186.644 registriranih prosilcev za azil, kar je skoraj 100.000 manj kot leta 2016 (280.000). Na vrhuncu migrantske krize, leta 2015, je bilo registriranih 890.000 prosilcev za azil, med katerimi je največ Sircev in Iračanov. Ti so še danes v vrhu po številu prošenj.
Poleg tega je upadlo tudi število obravnavanih primerov upravičenosti do azila. Teh je še 67.000. 22 tistoč je starejših primerov, 45 tisoč pa primerov prosilcev, ki so v državo vstopili leta 2017. Še pred letom dni je bilo primerov obravnavanih prošenj več kot 400.000.
Z odločbami o azilu je 20,5 odstotka prosilcev prejelo status begunca v skladu z ženevsko konvencijo o beguncih. 16 odstotkov prosilcev je prejelo subsidiarno zaščito, pri kateri je združitev družine trenutno prekinjena. V skoraj sedmih odstotkih primerov je bila uvedena prepoved deportacije. 38,5 odstotkov prošenj je bilo zavrnjenih. Preostanek prošenj je prav tako padlo, med drugim iz formalnih razlogov.
Lani je bilo okoli 26.000 ljudi prisilno izgnanih iz Nemčije, leta 2016 je bilo deportiranih približno 28.000 ljudi.
Število prebivalcev Nemčije še vedno narašča, pravi zvezni statistični urad. Leta 2016 je v Nemčiji živelo skoraj 350.000 ljudi več kot leto poprej. Glavni razlog je priseljevanje.
Če je država leta 2016 štela okrog 82,5 milijonov ljudi, je bilo leta 2017 okrog 82,9 milijona ljudi. Hkrati je leta 2016 prišlo do primanjkljaja rojstev, saj je več ljudi umrlo, kot se jih je rodilo.
Povečuje se delež tujih državljanov
Konec leta 2016 je po analizi v Nemčiji živelo 9,2 milijona tujih državljanov in 73,3 milijona Nemcev. Delež tujcev se je iz 10,5 odstotka v letu 2015 dvignil na 11,2 odstotka v letu 2016. Prav migracijski presežek naj bi tako po mnenju statističnega urada več kot izravnal primanjkljaj rojstev.
Leta 2017 se je namreč rodilo približno 790.000 otrok, medtem ko je umrlo približno 960.000 ljudi. Leto prej je bilo število rojstev podobno, umrlo pa je precej manj ljudi, približno 910.000.
Delež rojstev je zadnji dve leti tako najvišji v preteklih dveh desetletjih. Že od leta 2015 do 2016 se je delež rojstev povečal za kar 7,4 %. Razlogi za to so predvsem ugodni vrtci, priseljevanje in ugodna starostna struktura potencialnih mater. Demografska slika Nemčije je tako po mnenju statistikov ugodna.
Leta 2017 veliko zmanjšanje števila prosilcev za azil
Zvezni minister za notranje zadeve Thomas de Maizière in vodja Zveznega urada za migracije in begunce Jutta Cordt sta danes na novinarski konferenci predstavila azilne podatke za leto 2017.
Kot je povedal de Maiziere, je bilo v Nemčiji preteklo leto 186.644 registriranih prosilcev za azil, kar je skoraj 100.000 manj kot leta 2016 (280.000). Na vrhuncu migrantske krize, leta 2015, je bilo registriranih 890.000 prosilcev za azil, med katerimi je največ Sircev in Iračanov. Ti so še danes v vrhu po številu prošenj.
Poleg tega je upadlo tudi število obravnavanih primerov upravičenosti do azila. Teh je še 67.000. 22 tistoč je starejših primerov, 45 tisoč pa primerov prosilcev, ki so v državo vstopili leta 2017. Še pred letom dni je bilo primerov obravnavanih prošenj več kot 400.000.
Z odločbami o azilu je 20,5 odstotka prosilcev prejelo status begunca v skladu z ženevsko konvencijo o beguncih. 16 odstotkov prosilcev je prejelo subsidiarno zaščito, pri kateri je združitev družine trenutno prekinjena. V skoraj sedmih odstotkih primerov je bila uvedena prepoved deportacije. 38,5 odstotkov prošenj je bilo zavrnjenih. Preostanek prošenj je prav tako padlo, med drugim iz formalnih razlogov.
Lani je bilo okoli 26.000 ljudi prisilno izgnanih iz Nemčije, leta 2016 je bilo deportiranih približno 28.000 ljudi.
Zadnje objave
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Ekskluzivno za naročnike
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Kaj se gre predsednica?
30. 4. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
01
Mučenci med Slovenci – 26
19:00 - 20:33
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.