Migranti Nemce vse bolj skrbijo, Merklova pod pritiskom kot še nikoli

Uredništvo
0

Kakšno razliko lahko naredi en sam mesec. Četrtega septembra zvečer je Angela Merkel v eni najbolj dramatičnih potez svojega kanclerstva suspendirala evropsko azilsko zakonodajo in široko odprla vrata migrantom v Nemčijo.

Zaradi navdihujoče geste trenutka so jo mnogi omenjali celo v kontekstu Nobelove nagrade za mir. A danes je jasno, da je preblisk altruizma povzročil preobrat, ki je nekdaj nepremagljivo kanclerko naredil močno ranljivo. Zaradi vse težje obvladljivih razmer ob tako intenzivnem migrantskem navalu Meklova izgublja popularnost v javnosti, kot celo podporo političnih zaveznikov, piše The Economist.

Migrantov v Nemčiji za en München

Številske so res megalomantske. Samo septembra je v Nemčijo prišlo več kot 200 tisoč migrantov, v celotnem letu pa bi jih naj bilo 800 tisoč, po nekaterih špekulacijah celo 1.5 milijona. To je primerljivo z velikostjo bavarske prestolnice München.

Zmerna javnost je še strpna, a vznemirjena. Po anketi javne televizije se jih 51 % boji pritoka beguncev, kar je 13 % več kot septembra.

Novi še vedno prihajajo in azilna zakonodaja jim omogoča, da za seboj pripeljejo še družine. Konca pritoku ni videti.

Registracijski centri so prenatrpani, lokalne oblasti vse težje najdejo primerne namestitve, ki bi migrantom v šotorskih naseljih pomagale prebroditi zimo. Pred prenatrpanimi azilnimi centri se vrstijo fizični spopadi med mladostniki različnih ver in etničnih skupin.

Pojavljajo se tudi napadi na begunske centre, v Dresdenu skrajno nacionalistična Pegida ponovno pridobiva na moči; približno 9 tisoč se jih je zbralo na protestu prejšnji teden.

Merklova nič več najpriljubljenejša političarka

Zmerna javnost je še strpna, a vznemirjena. Po anketi javne televizije se jih 51 % boji pritoka beguncev, kar je 13 % več kot septembra. Angela Merkel je na lestvici priljubljenosti zdrsnila na 4. mesto, kar je najnižje po letu 2011.

Še najtežje zanjo pa so kritike iz lastnih vrst, predvsem voditeljev zaveznice Krščanske socialne unije, ki obstaja samo v zvezni deželi Bavarski. Njen vodja Horst Seehofer je kanclerkin odprt odnos do migrantov označil za “napako, s katero se bo Nemčija ukvarjala dolgo časa,” javno pa so se oglasili še nekateri drugi njeni siceršnji podporniki.

Vlada ukrepa doma …

V odgovor na kritike je vlada sprejela nekatere ukrepe, kot je sprememba “žepnine” za begunce (143 € mesečno) v vavčerje za hrano in obleko. Zaposlili so tudi več uradnikov in policistov. Vse balkanske države so bile razglašene za “varne”, kar omogoča hitrejšo deportacijo migrantov na ta območja.

In na tujem …

A nobeden od teh ukrepov ne bo zmanjšal števila Sircev, Iračanov in Afganistancev, ki bežijo pred vojno. Zato Merklova svoje napore vlaga v dogovor s Turčijo, da bi prestregla in zadržala več migrantov. A tam ji je že okoli 2 milijona

danes Nemce skrbi, ali bodo muslimanski begunci sprejeli njihove vrednote enakopravnosti spolov, sekularizma in nemške posebne odgovornosti do Judov in Izraela.

Cena za to bo lažja pridobitev vize za Turke, ki si želijo v EU, zahteva po umiritvi kritik na račun turškega poseganja v medije in odnosa do kurdskih seperatistov. Od Nemčije lahko zahtevajo tudi pomoč pri vzpostavljanju “tamponske cone” v Siriji.

Bodo sprejeli njihove vrednote?

Medtem Nemci dobivajo občutek, da bi migrantska kriza lahko njihovo državo spremenila bolj, kot združitev obeh Nemčij pred 25 leti.

Takrat so se vendarle povezovali ljudje istih kulturnih običajev in korenin, danes pa Nemce skrbi, ali bodo muslimanski begunci sprejeli njihove vrednote enakopravnosti spolov, sekularizma in nemške posebne odgovornosti do Judov in Izraela.

Kakorkoli, preobrat v odnosu do migrantov vlade vendarle ne ogroža, saj so ekstremistične stranke marginalizirane, državljani pa verjamejo, da bo oblast ohranila red.

A  Merklova je vendarle pod pritiskom, kot še nikoli doslej. Kriza je v njej prebudila drugačen tip voditeljice.

Medtem ko so ji prej očitali sledenje javnemu mnenju, je zdaj ravno obratno:“Če se moramo za prijateljski sprejem migrantov začeti opravičevati, to ni več moja država,” z njeno izjavo avtor zaokroža članek v The Economistu.

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime