Med anketiranci Anže Logar blizu Nataši Pirc Musar. Med bralci Domovine mu ne bi škodila niti Ljudmila Novak

Rok Čakš

Osnovna foto: Foto: depositphotos.com
Če bi bile volitve minulo nedeljo, bi v 1. krogu za Natašo Pirc Musar glasovalo 30,1 % vprašanih, za Anžeta Logarja pa 28,2 %. V drugem krogu bi Pirc Musarjeva dobila polovico glasov, Anže Logar 40 %, desetina anketirancev pa se ni mogla odločiti.

Tako je pokazala ponedeljkova anketa agencije Ninamedia, ki sta jo objavila Dnevnik in Večer. V minulih dneh pa smo nekaj vprašanj o predsedniški tekmi zastavili tudi bralcem Domovine - v naši anketi vas je sodelovalo 1109. 

Anketa sicer ni reprezentativna za celotno populacijo, pokaže pa, kako se med obstoječimi in tudi potencialnimi kandidati za predsednika republike odločajo volivci posameznih strank (in nevolivci), ki spremljajo Domovino. 

Veliki favorit bralcev Domovine je dr. Anže Logar, tudi v primeru, da bi na volitvah denimo kandidirala Ljudmila Novak in dr. Ernest Petrič. Nataša Pirc Musar pa je prvo ime med bralci, ki so volili stranke sedanje koalicije. A ravno med njimi bi Ljudmila Novak pobrala precej glasov, če bi se tekmi pridružila. 

Nataša Pirc Musar (NPM) 30 %, Anže Logar 28,2 %, Marta Kos 19,4 %, Vladimir Prebilič 3,8 %, Nina Krajnik in Gregor Bezenšek 1,9 %. Tako je podporo predsedniškim kandidatom za Večer in Dnevnik namerila Ninamedia.

V drugem krogu bi, kot smo že navedli, Pirc Musarjeva bolj tesno, kot so kazale predhodne ankete, premagala Anžeta Logarja, medtem ko bi bil spopad med Marto Kos in Anžetom Logarjem v drugem krogu zelo tesen – rezultat je znotraj statistične napake (42 % : 40 %). Spopad med NPM in Kosovo bi dobila prva, in sicer 42 % proti 28 %.

Podpora strankam: Svoboda ohranja, SDS in NSi pridobivata, SD in Levica izgubljata

Kljub priključitvi LMŠ-ja in SAB-a bi v anketi Ninamedie podpora Gibanju Svoboda ostala enaka kot pred mesecem dni – obkrožila bi jo tretjina anketirancev. SDS bi dobila 22,2 % glasov, NSi pa 8 %. Sledita SD s 5,5 % in Levica s 5,1 % glasov. Druge stranke bi izbralo 3,6 odstotka vprašanih, da ne vedo, je bil odgovor 18,4 odstotka vprašanih, volilo pa jih ne bi 4,2 odstotka.

Za razliko od Mediane prejšnji teden je Ninamedia izmerila rast uspešnih ocen vladi, in sicer na 51,8 %, kot neuspešno pa naj bi vlado ocenila tretjina sodelujočih.


Volivci desne sredine izrazito za Logarja, volivci koalicije manj izrazito za Natašo Pirc Musar


Tri četrtine v anketi sodelujočih bralcev Domovine bi v obstoječi konkurenci volilo Anžeta Logarja, 7 % Vladimirja Prebiliča, 6,7 % Nino Krajnik in 4 % Natašo Pirc Musar. Če izbiri dodamo še Ljudmilo Novak, Milana Brgleza in Ernesta Petriča, podpora Logarju pade na 55 % – del te bi dobil Ernest Petrič (16 %), medtem ko bi Ljudmila Novak (8,3 %) zarezala predvsem v podporo Vladimirja Prebiliča (4,5 %) in Nataše Pirc Musar (2,8 %).

Logar ima največ podpore med volivci SDS (91 %) in volivci NSi (77 %). Če dodamo še Novakovo in Petriča, med volivci SDS podpora Logarju pade na 75 %, predvsem na račun Ernesta Petriča (13,8 %) in nič na račun Ljudmile Novak. Pri volivcih NSi pa podpora Logarju pade na 50 %, predvsem na račun Petriča (22,5 %), medtem ko bi Ljudmilo Novak, če bi kandidirala, volilo zgolj 11 % volivcev njene stranke, sodelujočih v naši anketi.

Klik za povečavo


Med volivci koalicijskih strank bi jih Natašo Pirc Musar volilo 43 %, Marto Kos 23 %, Vladimirja Prebiliča 17 % in Anžeta Logarja 6,3 %. A če h kandidatom dodamo še Milana Brgleza, Ernesta Petriča in Ljudmilo Novak, podpora Pirc Musarjevi pade na 24 %, medtem ko bi Ljudmila Novak med sodelujočimi volivci koalicije dobila kar tretjino glasov. Kosovi bi ostalo 15 %, Prebiliču pa 9 %. Potencialni kandidat SD-ja Milan Brglez bi dobil 8 % glasov.

V 2. krogu bi med volivci koalicijskih strank, sodelujočih v naši anketi, nad Anžetom Logarjem prepričljivo zmagala Nataša Pirc Musar (63 % : 19 %), v morebitnem dvoboju Pirc Musarjeve in Novakove pa bi se volivci koalicije razdelili skorajda na pol (46 % : 44 %).

Med volivci opozicijskih strank bi seveda v vseh kombinacijah 2. kroga prepričljivo zmagal Anže Logar. Če pa bi se v 2. krog ob Pirc Musarjevi uvrstila denimo Ljudmila Novak, bi jo prišlo podpret zgolj 51 % volivcev NSi-ja, sodelujočih v naši anketi. Pirc Musarjevo bi sicer proti njej podprlo 5,5 % volivcev NSi-ja, kar 43,5 % pa jih je odgovorilo, da ob takšnem dvoboju ne bi podprlo nobene od kandidatk.

Ta odstotek pa pri volivcih SDS-a naraste na kar  86 % – zgolj desetina volivcev te stranke, ki so izpolnili našo anketo, bi proti Nataši Pirc Musar šlo podpret Ljudmilo Novak, 4 % pa bi jih podrlo Musarjevo.



KOMENTAR: Rok Čakš
Globoka zamera do Ljudmile Novak
Čeprav je v anketi na Domovini sodelovalo več sto volivcev SDS-a in NSi-ja, je vseeno treba poudariti, da rezultati tudi za ti dve (in ostale) volilne baze niso reprezentativni, saj Domovino spremlja večji odstotek visoko izobraženih (70 %) ter družbeno bolj angažiranih volivcev od povprečja volilnih baz. Prav tako je bolj verjetno, da Ljudmila Novak na predsedniških volitvah 23. oktobra ne bo kandidirala, kot da bo. Še manjša kot to pa je verjetnost, da se z Natašo Pirc Musar uvrstita v drugi krog. Zakaj torej na Domovini objavljamo rezultate takšnega hipotetičnega dvoboja, se boste upravičeno vprašali. Predvsem zato, ker ti kažejo, kako globoka je dejansko zamera družbeno-politično angažiranih volivcev obeh opozicijskih strank, kakršni so bralci Domovine, do početja nekdanje predsednice Krščanskih demokratov. Četudi bi bilo treba premagati Natašo Pirc Musar, bi Novakovo proti njej podprla zgolj dobra polovica sodelujočih volivcev NSi, medtem ko bi volivci največje opozicijske stranke takšen drugi krog plebiscitarno obstruirali, četudi bi s tem omogočili zmago Pirc Musarjeve. Zakaj je zamera s takšnimi posledicami za potencialno ravnanje volivcev desno od sredine tako globoka in ali je smiselna ali ne, je vprašanje, ki v tej volilni bazi, pa tudi pri Novakovi sami in njeni stranki, terja precej razmisleka. Če se vrnemo v približno realna razmerja med predsedniškimi kandidati, lahko na podlagi analize različnih podatkov sklepamo, da bi tekma za predsedniško funkcijo lahko postala tesnejša, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav gre za politika iz stranke z daleč največjo odbojnostjo izven svojega volilnega kroga, Logar ni povsem brez možnosti, da preseneti, sploh če se bo spopad na levi v prvem krogu stopnjeval in bo vanj vstopil še kak močan kandidat Socialnih demokratov. Pa četudi predsednik ne postane, bi vsaka podpora nad 40 odstotki Logarja gradila kot potencialnega bodočega liderja najbolje organizirane slovenske stranke, ki lahko prebije aktualni stekleni stolp njenega dometa. A do tja je še daleč. Pustimo času čas, saj se uradna predsedniška kampanja sploh še ni začela, prav tako vsi kandidati še niso znani. Navsezadnje tudi ne kandidat Nove Slovenije, ki ga bo tretja stranka po številu poslancev v državnem zboru skorajda zagotovo imela. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Spomladanska vrtna solata
19. 4. 2026 ob 12:00