Maturantski plesi v Sloveniji: v Ljubljani tudi dvakrat dražje kot v Celju

Maturanski ples v celjski hali Golovec (vir foto: http://smm.sc-celje.si)

“Maturirati pomeni dozoreti. Maturantski ples simbolno predstavlja prehod v drugo, zrelo obdobje življenja. Ta večer mora biti enkraten, nepozaben, čudovit, neponovljiv …” je zapisano na spletni strani ene izmed agencij, ki se ukvarja z organiziranjem maturantskih plesov.

Slovesnost, katere se udeleži večina slovenskih srednješolcev in njihovih družin, da bi skupaj proslavili zaključek te stopnje izobraževanja, se najpogosteje v medijih pojavlja zaradi visokih stroškov, povezanih z njimi. Ti v grobem vključujejo vstopnice za prireditev (z večerjo ali brez nje), obleko, ureditev pričeske in ličenje, čevlje in nakit, ter videoposnetke in fotografije dogodka … in lahko maturante ter njihove starše kar precej udarijo po žepu.

V naših dveh prispevkih  se poleg stroškov posvečamo tudi drugim točkam tega za srednješolce nepozabnega večera. Ali dijaki sami sodelujejo pri organizaciji ali dobijo lično pripravljen paket storitev serviran na pladnju? Kaj maturantom sploh pomeni ta dogodek? In kako se je utrip na plesih v zadnjem desetletju in pol spremenil?

Odgovore na ta vprašanja smo poiskali pri vodstvih šol in pri odgovornih osebah, ki skrbijo za organizacijo plesov, pri pevki z glasbene skupine, ki je na maturancih prepevala petnajst let  ter seveda pri maturantih samih.

Organizacija: Ali se je loti šola sama ali pa izberejo pripravljen paket

Na trgu je veliko agencij in organizacij, ki se ukvarjajo z organizacijo maturantskih plesov ter šolam ponujajo raznovrstne pakete svojih storitev, ki večinoma vključujejo vse – od prostora do plesnih vaj in glasbenikov ter hrane in pijače. Na drugi strani so šole, ki se za organizacijo poskrbijo same.

Šolski center Celje vsako leto organizira tri maturantske plese, nam je povedal Mojmir Klovar, ravnatelj Sredne šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, ki se ukvarja s koordinacijo organizacije vseh treh plesov.

Plese organizirajo sami. “Na našem centru že vsa leta sami skrbimo za organizacijo maturantskih plesov. Ker je veliko obveznosti in zadolžitev, na vsaki šoli določijo organizatorja. Ker je potrebno delo organizatorjev koordinirati, sem s strani vodstva Šolskega centra Celje določen za koordinatorja,” pojasni  Klovar.

“Za posamezne storitve pozovemo izvajalce, da nam posredujejo ponudbe. Izbiramo glede na ponujeno ceno in dosedanje izkušnje s posameznimi izvajalci.”

Prvega izmed maturantskih plesov sta tako prejšnji vikend imeli skupaj Srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja ter Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, dan kasneje pa še Gimnazija Lava. Danes zvečer sledi še skupni maturantski ples Srednje šole za kemijo, elektrotehniko in računalništvo ter Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko.

Klovar še pojasni, da vstopnice za maturantski ples, te stanejo 17 evrov, plačajo le gostje, plesalci imajo prost vstop. Dodaten strošek je še večerja, ki stane 9 evrov na pogrinjek. Plesne vaje, ki učence pripravijo na dogodek, stanejo 30 evrov.

Sama struktura plesa ostaja vsako leto enaka in se ne spreminja, nekaj vsebine pa dodajo tudi učenci sami.

“Pripravljamo tradicionalno obliko maturantskega plesa, ki ostane vsem udeležencem v trajnem spominu,” pravi. “Maturantski ples je sestavljen iz približno uro in pol dolgega uradnega dela, kjer lahko starši svoje otroke spremljajo med četvorko in prepletom standardnih ter latinskoameriških plesov. Zatem pa sledi druženje ob plesni glasbi do tretje ure zjutraj.”

Bolj običajen pristop k organizaciji imajo na mnogih drugih šolah, kjer izberejo storitve organizacije v paketu, pri tem pa imajo pri izbiri ponudnika glavno besedo dijaki. Tako je tudi na ljubljanski gimnaziji Ledina, kjer so organizacijo letos zaupali Boleru.

“Odločitev sprejmejo dijaki, potem ko se jim vsi ponudniki predstavijo. Od ponudnika je odvisna tudi lokacija. Plesne vaje dijaki praviloma obiskujejo pri ponudniku, ki organizira tudi maturantski ples za posamezno generacijo maturantov,” je pojasnila Helena Osterman, pomočnica ravnatelja na gimnaziji.

Pri njih dijaki za plesne vaje odštejejo 38 evrov, vstopnica za maturantski ples pa znaša 44 evrov na osebo.

Na podoben način izbira ponudnika poteka tudi na III. Gimnaziji Maribor. “Posamezni ponudniki se za izvedbo maturantskega plesa predstavijo dijakom, posredno preko njih tudi staršem, to na izvedbeni ravni pomeni, da informacija vsebuje finančno konstrukcijo in vse podrobnosti od začetka plesnih vaj do briljantnega finala,” pravi ravnatelj Janez Pastar ter dodaja, da šole kot institucija zahteva zgolj to, da imata oba programa en skupen ples in da se ta odvija na prostoru, ki je dovolj velik za takšno število gostov.

Kaj se je v petnajstih letih spremenilo? Se mladina danes zabava drugače kot nekoč? Kako se razlikujejo plesi gimnazijcev od poklicnih ali tehniških šol?

O tem več jutri s pevko Patricijo. Vtise pa smo zbirali tudi pri letošnjih maturantih …

Komentiraj