Marjan Podobnik: "Pričakujem, da bo vlada obljube o decentralizaciji res izpolnila." (intervju 2. del)

V prvem delu intervjuja z Marjanom Podobnikom, predsednikom Slovenske ljudske stranke, smo se pogovarjali o krizi koronavirusa, pričakovanjih do sedanje vlade in ocenah politične situacije v Sloveniji.

V drugem delu pa smo se posvetili Slovenski ljudski stranki, njeni trenutni formi in načrtom za prihodnost. Marjan Podobnik je pojasnil tudi svoje stališče do pokrajin, sprememb volilnega sistema in drugih ključnih reform ter sodelovanja z aktualno vlado. 

Sedaj sva veliko govorila o drugih, kako pa je pri vas? Kako situacija trenutno stoji v SLS?

Veliko delamo na terenu, na krepitvi in pomladitvi naše stranke v ožjem smislu. Enako težo ima tudi vzpostavljanje sodelovanja in predvolilno povezovanje z različnimi manjšimi strankami in listami, kot je denimo ta z NLS pod vodstvom Franca Kanglerja. To povezovanje ima tudi velik simbolni pomen, saj je Kangler dokaz, da je možno zmagati, kot David proti Goljatu, tudi v boju z globoko državo in njenim delom pravosodnega sistema. Za ta boj bi si zaslužil državno odlikovanje. Da bi se vedelo, kako si je prizadeval za reševanje konkretnih problemov ljudi v svojem okolju, pa so ga zaradi strahu pred njegovim županskim vplivom in uspehom skušali uničiti, in kdo so tisti, ki Slovenijo držijo za vrat, da ne more zadihati. Prepričan sem, da bo SLS prispevala del, da bo ob uspehu drugih vladnih strank vladna koalicija po prihodnjih volitvah imela vsaj 60 poslancev v Državnem zboru.

Če pogledamo kje smo bili dve leti nazaj, ko je izgledalo, kot da je samo še vprašanje  časa, kdaj bo SLS po dveh izpadih iz DZ RS, je razlika velika. Delovanje in klimo v stranki  lahko ocenim kot zelo dobro. Izpeljali smo »spravni kongres«, oktobra predlanski v Novem mestu. Skupaj smo nastopili ljudje, ki smo bili desetletja na različnih bregovih in tudi sedaj morda o nekaterih vsebinskih stvareh različno mislimo. Toda naše članstvo je s tem našim dejanjem, našim skupnim delom, to doživelo kot velik motivacijski trenutek. In tudi izziv, saj so videli, da tudi od njih pričakujemo, da bodo presegli določene stare delitve, ki so bile ponekod na terenu še hujše kot na državni ravni.

Sedaj imamo 42 županov v županskem klubu in smo v tem najmočnejša slovenska stranka. To je zelo močno in trdno jedro in nosilec prizadevanj za decentralizacijo Slovenije.  Pričakujem, da bo vlada obljube o decentralizaciji res izpolnila. SLS je bila doslej edina stranka, ki je sedež kakega ministrstva preselila iz Ljubljane. Leta 1997 nam je namreč uspelo preseliti ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem v Maribor. Močno podpiramo selitve ministrstev in  državnih uradov in skladov iz Ljubljane in upamo, da bo tega, kar je napovedano, v prihodnje še več.

Kakšen je namreč razlog, da imamo v Ljubljani agencijo za kmetijske trge? Veliko bolj logično bi bilo, da je tak organ v Murski Soboti, na Ptuju ali v Mariboru. Takšnih uradov, ki bi lahko bili v skupno korist zunaj Ljubljane, je še veliko.

Drugo področje, ki je s tem povezano in je za nas ključno, je vzpostavitev pokrajin. Mislim, da smo naivni, če verjamemo, da se vzpostavitev pokrajin ovira samo zato, ker se ne bi dalo dogovoriti o velikostih ter številu pokrajin. Z vzpostavitvijo pokrajin bi se vzel velik del moči iz rok vzporedne države. Vsaka stvar, ki bi se odločala na ravni pokrajin, ne bi bila predmet odločitve v nekih neformalnih centrih moči, pretežno v prestolnici. Gre sicer za zahtevno nalogo, saj je za določitev pokrajin potrebna dvotretjinsko večina v DZ.

Manj zahtevna naloga, ki bi tudi veliko prispevala k skladnejšemu regionalnemu razvoju, pa je ponovna uveljavitev možnosti, da so lahko župani obenem tudi poslanci. Za to je potrebno navadna večina v parlamentu. Empirično se da dokazati, da se je glavni pospešek centralizacije Slovenije zgodil, ko so bili župani izgnani iz parlamenta. Odločanje županov-poslancev je bilo veliko bolj praktično in v stiku z volivci, z lokalnim terenom. Teoretične rešitve dobijo konkretne odgovore. Praksa lokalne samouprave bi prišla z župani ponovno neposredno v slovenski parlament.

Spomnim se, ko smo želeli podobne praktike imeti tudi v naši vladi leta 1997 in je bilo veliko nasprotovanj. Prvi tak minister je bil gospodarstvenik g. Razgoršek za malo gospodarstvo in turizem; drugi pa g. Smerkolj za kmetijstvo, ki je bil močan izkušen kmet. Ko je takemu človeku začel nek teoretik razlagati določene ukrepe, je lahko kot minister zelo dobro razumel, kaj to pomeni v praksi. Tako je do pravih soočenj prišlo že na vladi in so se zato praviloma sprejemali drugačni, boljši ukrepi.

SLS pa ima močno zasedbo tudi v Državnem svetu. Kako delujete v Državnem svetu? In pa bi bile za vas realno izvedljiva možnost predčasnih volitev. Ste se na njih pripravljali?

SLS ima trenutno 8 državnih svetnikov, kar je enako kot SDS. V zadnjem obdobju smo v Državnem svetu predlagali štiri zakone. Državni svet je vse štiri na različnih ravneh že  potrdil, nekateri so že poslani v obravnavo in sprejemanje v DZ RS. Pripravili smo izboljšanje zakona o javnih naročilih, zakonodajo za preprečitev nezakonitih migracij, ki je primerljiva z zakonodajo na Madžarskem in v Franciji. Državni zbor je sicer takrat zakon zavrnil z argumenti našega Ustavnega sodišča, vendar pa je Evropsko sodišče povedalo ravno nasprotno. Verjamem, da bomo tako uspeli narediti spremembe tudi na tem področju, za preprečitem masovnega vstopa nezakonitih migrantov.

Na področju sociale pa smo želeli uveljaviti zakon, kjer zasledujemo cilj: kdor je dela zmožen in je upravičen do socialne pomoči, je dolžan vzeti vsako ponujeno delo, sicer izgubi pravico do socialne pomoči.

Kar zadeva parlamentarne volitve, pa smo že evidentirali listo kandidatov in smo bili pripravljeni tudi na možnost predčasnih volitev. Sedaj z evidentiranjem kandidatov nadaljujemo v pripravi na redne volitve.

Če vzamemo v zakup, da bo ta vlada oddelala dve leti do rednih volitev. Kaj bo za vas v tem obdobju ključni izziv? Poleg odzivanja na aktualne razmere, seveda.

Ključno je to, kar lahko naredimo, da pomagamo tej vladi, in s tem Sloveniji. Na  tem temelju bomo z uglednimi kandidati brez težav z močno poslansko skupino ob naslednjih volitvah vstopili v DZ RS. Naša zgodovinska izkušnja temu pritrjuje. Ko smo leta 1989 - 90 imeli okoli 15.000 članov, kar je bilo daleč največ med vsemi novonastalimi strankami, so naši vidni člani ustanavljali odbore drugih strank ne glede na to, da smo soustanavljali  stranke, ki so nam vzele del glasov.

Zavedali smo se, da za absolutno večino sami ne moremo dobiti dovolj glasov in da potrebujemo širok nabor strank, ki imajo podobno osnovno smer, a različne poudarke. Pokazalo se je, da je bila to prava in odgovorna drža in DEMOS je dobil večino. Tudi sami smo imeli tudi izjemno dober rezultat. Verjamem, da kot stranka, ki izhaja iz 1890-ih in ima v sebi dediščino od Kreka do Omana, nima druge izbire, kot da podpre tisto, kar je dobro za državo in ljudi. Vsaka drugačna drža bi bila napačna.

Tudi od nekaterih naših članov in funkcionarjev smo dobili pobude, da bi lahko sedaj špekulirali, kako izkoristiti tržno nišo, ki je nastala s tem, da so vse te stranke v vladi. Zelo jasno in ostro sem nastopil proti temu in dobil polno podporo v Glavnem odboru.

Že dalj časa spremljamo tudi dogajanje okrog napovedane spremembe volilne zakonodaje. Kakšno je vaše stališče glede te tematike? Kakšen je vaš predlog sprememb?

Tudi mi smo bili povabljeni na posveti k predsedniku Pahorju, kjer sem predstavil naš predlog, ki bi bil t.i. nemški kombiniran sistem. Vendar ni imel možnosti za uspeh, saj je večina strank ocenila, da jim tak sistem ne prinaša plusa. Do končnih dveh verzij - ukinitev okrajev in relativni preferenčni glas ali sprememba velikosti okrajev pa se nismo opredeljevali.

Moja osebna ocena je ta, da sta ta dva sistema oba enako dobra in da imata oba tudi svoje slabosti. Sistem z številčno uravnoteženimi okraji bi lahko prispeval k decentralizaciji, če bi župani dobili nazaj možnost, da so hkrati tudi poslanci. V nasprotnem primeru bi ukinitev okrajev in relativni preferenčni glas morda prinesel celo več pozitivnih učinkov. Tudi ko gre za vprašanje odnosa do podeželja. Mi smo delali resne analize na tem področju in nekatere pravijo, da bi se z ukinitvijo okrajev zelo poslabšal status podeželskih občin. To je tudi denimo stališče SDS. Te analize držijo, če se nič drugega ne spremeni. Torej, da mediji postavljajo nove obraze itd. Če pa se bo počasi normaliziral tudi medijski prostor in drugi podsistemi, pa bi lahko uveljavitev preferenčnega glasu in ukinitev okrajev lahko bila povsem enako dobra rešitev. Podoben sistem smo imeli za evropske volitve in ljudje so ga zaradi možnosti preferenčnega glasu v glavnem dobro sprejeli.

Mislim, da je smola, da je ta tema padla v tak čas, ampak to rešitev je potrebno dobro premisliti. Razumem sicer predsednika države, ki se boji, da bi moral podpisati razpis volitev brez uveljavitve neke ustavno nesporne spremembe. Verjetno se bo zdaj šlo v neko pospešeno spreminjanje meja okrajev. Menim pa, da se bo tudi vprašanje preferenčnega glasu še pojavilo. Stranke v vladi imajo o tem različno mnenje in velja si za to vprašanje vzeti dovolj časa. Glede na to, da noben od glavnih predlogov ne uživa dovolj podpre, pa je na mestu tudi vprašanje, ali ne bi veljalo ponovno razmisliti o predlogu SLS za kombiniran (nemški) volilni sistem.