Marijino vnebovzetje, zakramentali in zelišča

Danes praznujemo največji Marijin praznik  - vnebovzetje. Ljudska imena za ta praznik so véliki šmáren, vélika máša, šmárno, vélika gospójnica …

To naj bi bil pravzaprav najstarejši marijanski praznik, čeprav je Marijino vnebovzetje najmlajša katoliška dogma (razglašena šele leta 1950). Ljudska pobožnost je tako to resnico prepoznala že stoletja preden je prišla uradna razglasitev. Vsebina te verske resnice je, da je bila Marija, ki je bila sama brezmadežno spočeta (razlika od tega, da je brezmadežno spočela Kristusa!), v svojem zemeljskem življenju brez greha in je bila ob trenutku svoje smrti v takem stanju, da je bila vzeta v nebo z dušo in telesom.

Marija, roža skrivnostna

Če se malo poigramo s prispodobami, bi lahko rekli, da je bila Marija v svojem zemeljskem življenju kot zdravilna roža, kot zelišče, ki tiho raste na odmaknjenem kraju, neopazna za množice, nevsiljiva, nevpadljiva, na prvi pogled nič posebnega, toda njena vsebina in zdravilna moč sta bila globlja ob naših predstav.

Stoletja so verniki na ta praznik nabirali šopke cvetlic in zelišč, ki so bili potem blagoslovljeni in naj bi ščitili pred strelo, točo in drugimi ujmami. Z blagoslovom bi se tudi naj povečala moč zdravilnih zelišč.

Legenda pravi, da so apostoli, ko so prišli na njen grob, vonjali močan cvetlični vonj. Ko so grob odprli, v njem ni bilo telesa, pač pa obilje zelišč in rož. Zato so stoletja verniki na ta praznik nabirali šopke cvetlic in zelišč, ki so bili potem blagoslovljeni in naj bi ščitili pred strelo, točo in drugimi ujmami. Z blagoslovom bi se naj povečala moč zdravilnih zelišč in pridobila zaščita pred strupenimi. Tudi zelišča nabrana med Veliko in Malo mašo (med 15.8. in 8.9.) naj bi imela največjo zdravilno moč.

Običaj prinašanja in blagoslavljanja zelišč se je razvil v germanskih deželah in se hitro razširil dalje. Na spodnji sliki je molitev nad zelišči iz starega obrednika.



Gre za lep primer vključitve poganskih verovanj in obredov v krščanstvo. Tudi sicer je bila Marija skozi cerkveno zgodovino pogosto nek amortizer, kjer so se poganska verovanja, ki jih je bilo po stoletjih in tisočletjih težko izriniti iz kolektivne psihe v nekaj generacijah, preobrazila v marijansko pobožnost. Tudi tako je Marija evangelizirala Evropo. Konkreten primer tega v naših krajih so Marijina drevesa, ko so se stara verovanja o svetosti dreves preobrazila v krščanske ljudske pobožnosti.

Slovenci skozi zgodovino nismo imeli svojega plemstva, oziroma je bilo to precej pravljično, zato so naši predniki svoje varstvo poiskali v Mariji in jo vzeli za svojo kraljico.

Marija, kraljica Slovencev

Slovenci skozi zgodovino nismo imeli svojega plemstva, oziroma je bilo to precej pravljično, zato so naši predniki svoje varstvo poiskali v Mariji in jo vzeli za svojo kraljico. V Sloveniji imamo preko 400 cerkva posvečenih Mariji. Ljudske pobožnosti k Mariji so raznolike in številne. Prav tako romarske poti. Umetnost je polna njenih upodobitev. Marijo smo Slovenci sprejeli kolektivno.

Danes je sicer pogosto videti, da mnogih več ne nagovarjajo ljudske pobožnosti naših babic in dedkov. Tako cerkev spet uporablja evangelizacijsko iznajdljivost in išče nove poti oznanjevanja (kot je na zadnjem potovanju dejal papež Frančišek, ni v krizi vera, ampak so načini oznanjevanja).

Manj znana stvar je, da je blagoslov zelišč eden od zakramentalov v Katoliški cerkvi, ki se podeljuje ravno na današnji praznik. Cerkev ima tako bogato preteklost, da samo malo odpihne prah iz starih knjig in že ima v svoji bogati zgodovini izhodišče, da se približa ljudem tam, kjer jih nekaj nagovarja.

Zakramental blagoslova zelišč

Dandanes je opazen porast zanimanja za zdravilna zelišča. Množijo se razna društva in spletne skupine, ki željo obnoviti že malo pozabljena znanja, uživati v blagodejni moči zdravilnih rastlin in v harmoniji z naravo. Zelišča in bogato znanje okoli njih so bila dolgo v domeni cerkve. Menihi so gojili in ohranili ta vedenja za poznejše rodove. Tudi z razvojem moderne medicine ostajajo aktualna. Z globoko osebno vero jih je v modernejšem času povezala znamenita zeliščarka Maria Treben.

Manj znana stvar med novodobnimi ljubitelji zeliščarskega znanja je, da je blagoslov zelišč eden od zakramentalov v Katoliški cerkvi, ki se podeljuje ravno na današnji praznik. Cerkev ima tako bogato preteklost, da samo malo odpihne prah iz starih knjig in že ima v svoji bogati zgodovini izhodišče, da se približa ljudem tam, kjer jih nekaj nagovarja. Nekateri so to že prepoznali in po nekaterih krajih spet uvedli in popularizirali nekoč običajne blagoslove zelišč prazniku Marijinega vnebovzetja.

Kajti že Svetem pismu lahko preberemo: Gospod dopušča zdravilom rasti iz zemlje in pametni jih ne zaničuje. (Sir 38,4) Če pa imajo še Marijin blagoslov, še toliko bolj.

Blagoslovljen in duhovno bogat praznik Marijinega vnebovzetja vsem bralcem!