Macron in še nekateri bi evropsko naddržavo brez mehanizma veta, 13 članic pritisnilo na zavoro

Vir: Evropski Parlament
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes, na dan Evrope, se uradno zaključuje eden najbolj ambicioznih procesov Evropske unije v zadnjem času: Konferenca o prihodnosti Evrope.

Na današnji zaključni konferenci v Strasbourgu sta spregovorila njena sopredsedujoča, evropski poslanec Guy Verhofstadt in evropska komisarka Dubravka Šuica. Nastopili pa so tudi državljani, ki so sodelovali v procesu, ter predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in francoski predsednik Emanuel Macron, ki predseduje Svetu.

Vrhunec dogodka je predstavljala simbolična predaja državljanskih priporočil, ki so jih državljani oblikovali skozi leto dni dolg proces posvetovanj in debat. Priporočila vsebujejo 49 predlogov z več kot 300 ukrepi, kako doseči spremembe v Uniji.

Da enotnosti pri tem, še posebej pri odpravi mehanizma soglasja držav članic pri odločanju v nekaterih zadevah, ni, priča non-paper 13 držav, med njimi Slovenije, ki svarijo pred nepremišljenim spreminjanjem pogodb EU v smer federalizacije Evrope.

Macron bi večrazredno članstvo v EU


"Ta konferenca je tudi dokaz, da obstaja razkorak med tem, kar ljudje pričakujejo, in tem, kar je Evropa trenutno sposobna uresničiti. Zato kot naslednji korak potrebujemo konvencijo. In pri tem bo Evropski parlament vztrajal. Nekatera vprašanja preprosto ne morejo čakati," je dejala predsednica Evropskega parlamenta Metsola. V zaključku pa je poudarila naslednje: "Seveda mora vsaka država ubrati svojo pot, vendar se ne smemo bati sprostiti moči Evrope, da bi spremenila življenja ljudi na bolje, kot je to storila za mojo državo."

Še bolj konkreten v svojih pričakovanjih po združevanju in posledičnem hitrejšem ukrepanju Evrope je bil francoski predsednik Macron, ki je dejal, da Evropa več hitrosti že obstaja. Kot predsedujoči Svetu naj bi Macron na junijskem vrhu Evropskega sveta pozval h konvenciji za spremembo pogodbe Evropske unije.

Obstajala naj bi verjetnost, da bo želel uveljaviti svojo idejo o osrednji federalni EU in zunanji "počasnejši" EU. V svojem govoru se je celo neposredno dotaknil tistih, ki temu nasprotujejo in dejal, da naj se preprosto umaknejo napredku oz. spremembam. Njegova vizija namreč pomeni večrazredno članstvo v EU, kjer naj bi sedanjo EU obkrožale države, kot so Ukrajina, Moldavija itd., ki naj bi z EU sodelovala na številnih področjih. Znotraj EU pa naj bi države evro območja in/ali schengna imele pravico odločati same o določenih temah.

Naklonjenost odprtju pogodbe Evropske unije sta danes nakazala tako predsednica Evropske komisije Von der Leyneova, kot tudi italijanski premier Draghi.

Pomen konference je bil poudarjen tudi že v nemškem koalicijskem sporazumu. V njem je zapisano, da naj bi konferenca prinesla "ustavni trenutek" za EU in vodila k "nadaljnjemu razvoju v smeri federalne evropske države". Tudi Nemčija želi konferenco izkoristiti za spremembo pogodbe in odpraviti soglasno odločanje o zunanjepolitičnih zadevah EU, je v pogovoru za EURACTIV povedala nemška državna sekretarka za Evropo in podnebje Anna Lührmann.

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1523656077778522112

13 držav članic ne podpira nepremišljenih poskusov za spremembe pogodb


Neformalni dokument Bolgarije, Hrvaške, Češke, Danske, Estonije, Finske, Latvije, Litve, Malte, Poljske, Romunije, Slovenije in Švedske o izidu konference o prihodnosti Evrope in nadaljnjih ukrepih po njej je do določene mere ohladil federalistične tendence bruseljskih vrhov.

https://twitter.com/SwedeninEU/status/1523637827686531072

Poudarjajo, da bodo poročilo konference in posamezne predloge podrobno preučili. Ob tem so vse institucije EU pozvali, naj predloge obravnavajo v skladu z rednimi postopki in dogovorjenimi pravili konference. Izpostavili so tudi, da je EU pokazala v preteklih letih kako se je sposobna odzvati na krize že znotraj obstoječe pogodbe.

Dodali so, da namen konference ni bil sprememba pogodb EU, temveč je pomembno, da naslovijo ideje in skrbi državljanov. “Čeprav ničesar ne izključujemo, ne podpiramo nepremišljenih in preuranjenih poskusov za sprožitev postopka za spremembe pogodb,” so poudarili.

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1523679635682529282

Gašper Dovžan: Slovenija je uspešno prispevala


Za Domovino je današnji dogodek komentiral državni sekretar Gašper Dovžan, ki je bil med predsedovanjem Slovenije Evropski Uniji sopredsedujoči izvršnemu odboru Konference o prihodnosti Evrope

Izrazil je veselje, da smo Konferenco o prihodnosti Evrope uspešno pripeljali do zaključka. "Gre za enkratni in pomemben dogodek, ki so ga skupaj organizirale tri EU institucije. Slovenija si je skozi celotno obdobje, še posebej v času predsedovanja Svetu Evropske unije, prizadevala, da mora biti slišan glas evropskih državljanov," je dejal.

Poudaril je, da je bila Slovenija v tem kontekstu uspešna tudi pri vključevanju držav Zahodnega Balkana kot ključnih deležnikov na plenarnih zasedanjih.

"Konferenca je prinesla svoje zaključke, sedaj je na treh EU institucijah, da vsaka v skladu s svojimi pristojnostmi in v skladu s pogodbami preuči rezultate in realizira predloge, za katere obstaja soglasje. Konferenca o prihodnosti Evrope je pokazala, kje bi morala Evropa biti bližje njenim prebivalcem in kje je potrebno vložiti dodatne napore, da jo še približamo," je za Domovino še povedal Dovžan. 

KOMENTAR: Martin Nahtigal
V katerem grmu tiči bruseljski politični zajec
Prvotni dvomi o konferenci so se žal potrdili. Konferenca je, kljub vsem naporom sodelujočih iz manjših držav, na koncu izpadla predvsem kot pokritje za tiste države, ki si želijo centralizacije in evropske naddržave. Sklepi konference, ki si prizadevajo za poglobitev integracije, so uvedba zakonodajnega postopka za Evropski parlament in odprava soglasja Sveta za vse države članice na nekaterih področjih. In glede tega se je ves čas konference bil, enkrat bolj, drugič manj, viden boj evropskih politikov. Nekateri so namreč prepričani, da zgodovinsko poslanstvo evropskega povezovanja ni le združiti države naše celine, temveč jih tudi nadomestiti. Vse to v osnovi zanika, da bi morala evropska identiteta temeljiti na nacionalnih identitetah. Evropsko ljudstvo ali evropska suverenost ne obstajata. Tu skupaj živijo različna ljudstva in narodi z različnimi zgodovinami, kulturami, jeziki in tradicijami; njihova raznolikost ustvarja evropsko civilizacijo, ki jih povezuje. Ukrepi za centralizacijo bodo ustvarili Evropsko unijo, ki bo služila interesom večjih evropskih sil in zatirala nacionalne interese manjših držav, ki želijo, da se njihov glas sliši. Evropska unija se danes ukvarja s skoraj vsem, vendar nima odgovora na izzive, s katerimi se sooča evropska družba. Preveč se ukvarja le s svojimi ideološkimi razpravami. Vse to je poglobilo prepad med zahodno in vzhodno polovico Evrope. Za srednjo Evropo navezanost na nacionalne skupnosti in iz njih izhajajoče vrednote pomeni navezanost na evropsko civilizacijo. Medtem ko zahodna polovica Evrope doživlja nekakšno dušečo krizo samozavesti glede lastnih vrednot in kulture in se zdi, da njihov instinkt za preživetje usiha. Sedanji institucionalni sistem Evropske unije in njeni vrhovi pa ne dopuščajo teh različnih pogledov in mnenj. Združeni v različnosti velja samo, dokler gre za različnost, ki ustreza nekaterim.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike