Logar ima prav: obsojena le peščica bančnikov, zadovoljstvo s pravosodnim sistemom najnižje v Evropi

Vir zajema zaslona: Oddaja Odmevi, arhiv MMC RTV Slovenija
POSLUŠAJ ČLANEK
"Je Slovenija uspešna pri pregonu gospodarske in bančne kriminalitete? Smo zadovoljni s številom obsojenih bančnikov?" je zunanji minister dr. Anže Logar včeraj v Odmevih z retoričnim vprašanjem odgovoril voditeljici Tanji Starič glede očitkov o blatenju države v Evropi in škodovanju ugleda slovenskemu sodstvu v njegovem osebnem pismu evropskemu komisarju za pravosodje.  

V SD-ju se zgražajo, da gre za diskreditacijo slovenskega pravosodja v tujini, v LMŠ-ju pa branijo iranska nakazila milijade dolarjev "Miki Miškam in Jakom Racmanom" preko največje državne banke, češ da gre za nesporen posel.  

A praktično vse raziskave zaupanja Slovencev v institucije kažejo, da je ugled slovenskega sodstva izjemno nizek, na repu zaupanja v institucije. Po podatkih OECD pa je zadovoljstvo Slovencev z našim pravosodnim sistemom, ob Latviji, najnižje v Evropi in eno najnižjih na svetu.

Potezo zunanjega ministra sta sicer v komentarju za Domovino pozdravila ugledna profesorja iz pravniških vrst. dr. Matej Avbelj ter dr. Jernej Letnar Černič, saj saj "upravičeno opozarja na nekatere težave pri uresničevanju vladavine prava v Sloveniji."

Ključni poudarki spremnega pisma poročilu o vladavini prava v republiki Sloveniji, ki ga je dodal minister za zunanje zadeve dr. Anže Logar, izpostavljajo nekatere očitne težave slovenskega sodstva v zadnjih letih kot so nerazumno dolgi postopki, ki se končajo z zastaranjem, serijsko izgubljanje tožb pred ESČP, neučinkoviti pregon bančnih prevar ter nekaznovano pranje denarja preko slovenskih bank, uporaba totalitarnih simbolov pri nekaterih politikih in sodni pregoni opozicijskih politikov.

"Tovrstna dejanja žalijo in sramotijo državo v tujini," se je odzvala evropska poslanka SD Tanja Fajon, nekdanja ministrica za pravosodje te stranke, Andreja Katič, pa je dejala, da jo je ob takšnem odmiku v jedrni državi EU sram in da je "vladavina prava temeljni postulat demokratične države, branik človekovih pravic in svoboščin."

Evropska poslanca LMŠ Klemen Grošelj in Irena Joveva pa sta izpostavila predvsem Logarjevo navedbo, da domnevno pranje denarja (milijarde dolarjev) Irana v času embarga preko največje slovenske banke NLB ni dobilo sodnega pregona, čeprav je šlo za jasno kršitev mednarodnih sankcij. Šarčeva poslanca v svojem pismu komisarju za pravosodje Didierju Reyndersu in komisarki za vrednote in preglednost Věri Jourovi branita ta posel, češ da naj bi po ugotovitvah tožilstva šlo za "povsem običajno poslovno prakso" in je bil zato pregon opuščen.

Sramotno nizko zaupanje državljanov v slovensko pravosodje


Ministrica za pravosodje iz prejšnje vlade, Andreja Katič, je sicer o "sramu" govorila v drugem kontekstu, a kot sramotno bi objektivno lahko ocenili zaupanje, oziroma zadovoljstvo Slovencev s slovenskim pravosodnim sistemom.

Kot kaže spodnja tabela Organizacije za gospodarstvo sodelovanje in razvoj (OECD) za leto 2018, je zadovoljstvo državljanov s pravosodnim sistemom v Sloveniji povsem na dnu med državami v OECD - nižje je zgolj v Latviji in v Čilu. Zaskrbljujoče pa je, da se (ne)zadovoljstvo v desetih letih praktično ni spremenilo.



Tudi raziskava zaupanja v institucije Ogledalo Slovenije, ki jo izvaja agencija Valicon, daje podobno sliko tudi v merjenju s konca lanskega leta.

Kot vidimo iz spodnje tabele, so sodišča šele na 17. mestu glede zaupanja Slovencev v institucije, z jasno izraženim negativnim zaupanjem -42. To pomeni, da je delež tistih, ki sodstvu ne zaupa, precej večji od onih, ki vanj izraža zaupanje.

Skromen izplen pri iskanju odgovornih za bančno luknjo


Velik generator nezaupanje je nedvomno dejstvo, da je iz slovenskih državnih bank pred in v času gospodarske krize na račune raznih tajkunov preko neustrezno zavarovanih in nikoli vrnjenih kreditov izpuhtelo več milijard evrov, a za to ni odgovarjal praktično nihče v največjih bankah kot sta NLB in NKBM.

Prvi pravnomočni obsodbi bančnikov sta se zgodili šele konec leta 2017, ko sta bila na leto in tri mesece zapora obsojena nekdanja člana uprave manjše Factor banke Dušan Valenčič in Boris Pesjak. 

Januarja letos so bili na 6 do 8 let zapora na prvi stopnji obsojeni še nekdanji štirje vodilni bančniki Hypo Alpe Adria, za kazniva dejanja zlorabe položaja in pranja denarja.

Specializirano državno tožilstvo je sicer februarja letos navedlo, da je bilo do konca lanskega leta v bančnih zadevah izdanih 14 sodb, od tega 12 obsodilnih, za skupno 18 oseb, od tega 13 bančnikov. Sedem obsodilnih sodb za osem oseb je že pravnomočnih, prav tako je pravnomočen kaznovalni nalog zoper eno osebo. Skupna pridobljena protipravna premoženjska korist oziroma povzročena škoda v teh zadevah znaša okrog 42 milijonov evrov.



KOMENTAR: Uredništvo
Bi stanje v slovenskem pravosodju pred Evropo morali skrivati?
Politična levica in osrednji mediji ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja obtožujejo, da je s tem, ko je v osebnem pismu pojasnil nekatere okoliščine (ne)delovanja slovenskega pravosodnega sistema, blatil in diskreditiral državo v tujini ter nakazal namere po pritisku, oziroma podreditvi sodstva s strani politike. Leva opozicija je govorila celo o sramu nad početjem Logarja. Ampak zakaj nas je pravzaprav lahko sram? Zato ker je Logar v tujini povedal resnico?!? Nas ne bi moralo biti sram zaradi vsega tistega, kar se je v pravosodnem sistemu zadnje desetletje in več dogajalo? Nas ne bi smelo biti sram ravno dejstva, da Slovenci v pravno državo sploh ne zaupajo, zadovoljstvo s pravosodnim sistemom pa je nižje kot v tako blateni Madžarski, Turčiji, Kostariki, Braziliji, Rusiji ...? Bi morali vse to pred Evropo tajiti in odgovornim v Bruslju v obraz lagati, da je pri nas s pravno državo vse čisto vredu in da ni nobenih problemov?!? A nas ne bi ravno takšno prikrivanje s strani političnih oblasti postavilo pod "države hibridne demokracije", kot se bojijo v LMŠ? Stališče leve opozicije je sicer razumljivo, saj so situacijo v slovenskem pravosodju leta in leta Evropski uniji prikrivali sami. Glede na to, da jim Logarjev poziv Evropski komisiji, naj situacijo na pravnem področju v Sloveniji vendar pogleda nekoliko pobližje, tako gre v nos, pa se lahko upravičeno vprašamo koga ali kaj ščitijo. Če je njihov interes v ohranjanju statusa quo ter otepanju kakšne pomoči ali nasveta od zunaj, pa se je za vprašati tudi, kako močno so za porazno zaupanje Slovencev v pravno državo odgovorni tudi sami.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike