Na vidiku konec optimizma, med Slovenci raste nezadovoljstvo #anketa

Uredništvo
6
Vir foto: Pixabay

Obdobje splošnega optimizma se v Sloveniji očitno končuje. Ob nekaterih drugih kazalcih slednje zaznava tudi redna raziskava Ogledalo Slovenije, podjetja Valicon.

Po obdobju naraščajočega pozitivnega osebnega razpoloženja in zadovoljstva s stanjem v družbi, se zdaj kazalci obračajo navzdol. 

Najvišje zaupanje med institucijami imajo mala podjetja, policija in vojska, čeprav ljudje vsem naštetim zaupajo manj kot pred letom dni. Ljudje pa bolj kot lani zaupajo šolstvu, predsedniku republike, zdravstvu, Cerkvi in politični opoziciji.  

Zgolj v letu dni je drastično padlo zaupanje v RTV Slovenija, banke in trgovska podjetja.

Med poklici ljudje še vedno najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram, znanstvenikom, malim podjetnikom in zdravnikom. Skokovito je naraslo zaupanje v odvetnike, približno enako skokovito pa padlo zaupanje v univerzitetne profesorje. 

“Preobrat v trendu osebnega razpoloženja in zadovoljstva s stanjem v družbi, ki ga beležimo v naši raziskavi, sovpada z ugotovitvami nekaterih drugih meritev, izvedenih v zadnjih mesecih,” pravi Andraž Zorko s podjetja Valicon. Pri tem izpostavlja tudi jesenski padec podpore vladi, poročilo SURS-a o slabšem razpoloženju potrošnikov konec poletja ter pričakovanja v zvezi z bodočim finančnim stanjem in obsegom potrošnje (Potrošniški monitor).

Odstotek zelo nezadovoljnih in zadovoljnih v Sloveniji je vse od krize leta 2012 padal, do preobrata v letošnjem letu. Če je bilo še lani (zelo) nezadovoljnih 44 odstotkov vprašanih, je sedaj takšnih 51 odstotkov. In če je bilo lani (zelo) zadovoljnih 28 odstotkov vprašanih, jih je letos dobra petina, enako kot predlansko leto.

Vir grafa: raziskava Ogledalo Slovenije podjetja Valicon

Andraž Zorko izpostavlja, da tudi raziskava Potrošniški monitor, s katero merijo spremembe v nakupnih navadah in občutja potrošnikov, kaže podoben obrat navzdol, predvsem glede pričakovanj v zvezi s prihodnjim osebnim finančnim stanjem in obsegom potrošnje. Kot pravi, potrošniki sami omenjajo prihajajočo krizo, ki »naj bi se zgodila«, pri tem pa pogosto omenjajo medije kot vir za takšno razmišljanje.

“Obstaja torej povsem realna bojazen, da bi na znižanje gospodarske rasti lahko vplivalo tudi preventivno vedenje potrošnikov, ki bi se v pričakovanju recesije začeli vesti bolj preudarno še preden bi recesija dejansko nastopila,” opozarja Zorko.

Večji premiki tudi pri zaupanju v institucije in poklice

Tudi pri navajanju zaupanja v institucije sodelujočih anketirancev so pri Valiconu zaznali precejšnje premike tako v pozitivni kot negativni smeri. Slovenci sicer še vedno najbolj zaupamo malim slovenskim podjetjem, podjetju v katerem delamo, policiji, vojski in velikim slovenskim podjetjem.

Andraž Zorko, Valicon: “To so torej institucije, ki predstavljajo temeljne vrednote Slovencev – delo, varnost, zdravje, izobraževanje, mir – in ki hkrati predstavljajo temelj uspešnosti in zadovoljstva državljanov z državo, v kateri delujejo in živijo. Prav nasprotno pa velja za institucije, ki predstavljajo izvršno, zakonodajno in sodno vejo oblasti, javno upravo, cerkev, banke, sindikate in medije.”

A mala slovenska podjetja, policija in vojska so dobili nižjo oceno zaupanja kot pred letom dni. Največji padec zaupanja (-13) je sicer zabeležila RTV Slovenija, ki beleži negativno stopnjo zaupanja (več ljudi ji ne zaupa kot ji zaupa). Prav tako ljudje manj zaupajo bankam (-11) in trgovskim podjetjem.

Pretežno negativno stopnjo zaupanja ljudje kažejo tudi do vseh političnih institucij. Še  najbolj zaupajo županom in Evropski komisiji. Povsem na dnu zaupanja v institucije pa so vlada, stranke opozicije, stranke vladne koalicije in državni zbor. Glede na lani pa je občutna rast zaupanja v stranke opozicije – za 7 odstotnih točk v smer zaupanja.

Po drugi strani pa največjo rast zaupanja, morda presenetljivo, beleži zdravstvo (+ 7 glede na lani), tudi šolstvo (+5), predsednik republike (+5), pa javna uprava, sindikati in Cerkev (vsi + 4). Kljub vsemu pa, razen prvih treh navedenih, tem institucijam več ljudi ne zaupa kot zaupa.

Pozitivna stopnja zaupanja tako pomeni, da je bil delež pozitivnih odgovorov (»bolj
zaupam« in »zelo zaupam«) višji, in obratno Vir tabele: Valicon

Med poklici in posamezniki Slovenci še vedno najbolj zaupajo gasilcem, medicinskim sestram in znanstvenikom, vse bolj tudi malim podjetnikom (+7), zdravnikom (+7) in malemu človeku z ulice (+9). Nepričakovano skokovito rast zaupanja so deležni odvetniki (+18), a so po zaupanju še vseeno v spodnjem delu lestvice na 18. mestu.

Je pa izplačevanje neupravičenih dodatkov na 11. mesto potisnilo univerzitetne profesorje (-13 odstotnih točk). Šele na 18. mestu so novinarji (-7). Duhovniki so na 21. mestu, a beležijo 6 odstotnih točk boljše razmerje kot pred letom dni. Povsem na dnu so državni uradniki, vladni politiki in politiki na splošno.

Ljudje še enkrat več spoznavajo, da do instant politikov gojijo previsoka pričakovanja
Najprej je potrebno omeniti, da je zadovoljstvo nad splošnim stanjem in zaupanje v institucije med Slovenci po raziskavi Valicona še vedno visoko, sploh glede na druga obdobja iztekajočega se desetletja.

Kljub vsemu pa je nekoliko neobičajno, da se premik v smeri nezadovoljstva dogaja na vrhuncu gospodarske rasti, oziroma ob zgolj bežnem ohlajanju gospodarstva, ki se še ne pozna na žepih državljanov.

Slednje priča o dvojem. Najprej, da vse več ljudi vendarle začenja nekoliko skrbeti, ali je bila (parlamentarna!) izvolitev mizarskega tehnika in poklicnega igralca na najpomembnejšo funkcijo v državi modra odločitev. In ali je res srednjeročno dobro, da se v državi praktično nič ne premakne; v zraku se vonja bližina morebitne gospodarske zime in svarila gospodarstvenikov, finančnikov in ekonomistov, da nas kriza lahko spet dobi nepripravljene, ljudi očitno vse bolj najedajo.

Obenem pa tako občutek zadovoljstva kot spreminjajoče se zaupanje v posamezne institucije in poklice nakazujeta, kako močno na ljudsko percepcijo vpliva medijsko poročanje. Najbolj je to vidno pri zaupanju v zdravstvo – čeprav Šarčeva vlada na tem področju ni naredila še praktično ničesar, je stopnja zaupanja poskočila za 7 odstotnih točk. Z nastankom razlike pa sovpada zgolj dejstvo, da se je problematika zdravstva s slovesom Cerarjeve vlade in prihodom Šarčeve v medijih nekoliko pomaknila v ozadje.

Pomenljivo je tudi vse večje nezaupanje v RTV Slovenija in novinarje na splošno. Nekatera samooklicana aktivistična poslanstva osrednjih medijev, kjer so se postavljali nad ljudi in jih učili “strpnosti” in edinega pravega odnosa do družbenih dogajanj, puščajo izjemno škodljive posledice za zaupanje v četrto vejo oblasti. Ter seveda na njihove naklade in finančna poročila.

Hkrati pa nalagajo vse večjo odgovornost na alternativne medije, kot je tudi Domovina, ki jim močno raste obiskanost, da ne podležemo enakim skušnjavam, da ohranjamo kritično distanco ter ne izdamo vse večjega zaupanja bralstva.

6 KOMENTARJI

  1. Jaz sem nezadovoljna, ker nisem smela živeti v študentskem domu. Vzrok je bil moj psiček. Zaradi nedolžne male živalice sem morala ven. Zdaj pa študentke lahko vozijo v sobe Maročane. Če dekleta sama ne morejo poskrbeti za varnost naj internati najamejo profesionalno varnostno službo.
    Ali pa se bodo begunci iz Idliba lahko greli pri študentkah in študentih v naših internatih? Zapreti internate, če osebje ni sposobno zagotoviti varnosti. Mene prav zanima kako bi se počutila cimra, če ji v sobo naselili odslužene ISIS ali Al Šabab?

  2. Najotipljivejši znak nezadovoljstva in apatičnosti državljanov je nizka volilna udeležba, ki se na državnozborskih volitvah giblje okoli polovične abstinence volilnih upravičencev.
    Žal se vladajoča strankokracija tega ključnega problema za razvoj in razmah vsakršne polnokrvne demokracije in resnične vladavine prava, ne zaveda ter ga tudi preko svojih medijskih maserjev in dreserjev javnega mnenja samopašno podcenjuje in alibično odriva na obrobje skrbi.
    Nizka stopnja demokracije znotraj posameznih političnih strank ter absolutna prevlada centralističnega modela organiziranja in vladanja tako v strankah kot na ravni države sta dve ključni in vse bolj pogubni oviri oz. blokadi za nujni razmah resnične večstrankarske parlamentarne demokracije in političnega ter pokrajinskega policentrizma.
    Posledica politične razvojne blokade je dobesedna družbena “zarobljenost” in vklenjenost v diktaturo vladajoče strankokracije “statusa quo” s centri politične, gospodarske, socialne in kulturne moči ter vpliva izključno v Ljubljani kot glavnem mestu in pravzaprav edinem razvitem urbanem središču sodobne države.

  3. Razcapni, lacno, osramoceno in pokradeno Slovenijo bodo prekleti komunisti in Kucanov Forum21. skupaj s presstitucijo vrnili nam, narodu. A ne prej, dokler ne bo izvedena se tretja privatizacija. Krivi ste, tudi na tem Portalu, da se je bedni Kucan tako razpasel. Krivi ste vsi, ki mu ne poveste resnice v obraz, ki se ga bojite in s tem posledicno scitite. Mnozice so za vami, tako kot smo to dokazali vceraj v Parlamentu glede Jankovica. Prva sveta krava je padla…In Kucan ve, da proti mnozici ne more scati!

Komentiraj

Prosimo, vnesite komentar
Prosimo, vnesite svoje ime