Ljubljančani imamo župana, ki je car

Embed from Getty Images
Kaj je empatija? Empatija je psihološka sposobnost zaznavanja čustev druge osebe, ne da bi s tem podal svoja čustva.

Večina pogovorov se zadnji mesec začne: »Sedanji župan je toliko naredil …« Zakaj mi največkrat pametujete tisti, ki niste iz Ljubljane, tisti, ki ne greste na volitve ali ki nimate nobene osebne izkušnje z županom? Ocenjujete človeka po obleki in ne po človeku samem.

Takšni vidite morda samo urejen center Ljubljane, turiste v Ljubljani, lepo mesto znotraj obroča obvoznice. Vam je bistveno, da imate kavarnice za kavo, dobro restavracijo, prižig novoletnih lučk jeseni.

»Pa saj mu ni nihče še ničesar dokazal.« Tako razmišlja tipičen prebivalec, ki je neobveščen, brez empatije in občutka pravičnosti.

Sedanji župan se vam ne zdi slab, četudi marsikaj, kar je povezanega z njim, ne izgleda tako v redu. Četudi je kaj morda zase pobral, je veliko naredil. »Pa saj mu ni nihče še ničesar dokazal.« Tako razmišlja tipičen prebivalec, ki je neobveščen, brez empatije in občutka pravičnosti.

Spregledani in zamolčani

Takšnim se vam ne sanja, koliko prispevajo obrobne četrtne skupnosti v skupno malho (oz. posredno preko proračuna dobi Ljubljana) in se vam ne sanja, kako malo se vrne nazaj v vzdrževanje in nove investicije, ki so nujno potrebne na njih. Da, Ljubljana ima celo 17 četrtnih skupnosti, ne samo Center in Stožice. Prvič slišite ta podatek?

Tu še kako velja izrek: "Daleč od oči, daleč od srca." Kar je izven ožje Ljubljane, ni kaj dosti vredno. Ne pozornosti, ne denarja, ne obnove, ne velikih projektov, kot so Stožice.

Ne govorim na pamet. V zadnjih letih kot laik in občan spremljam prizadevanja, da bi po 50 letih eno od naselij dobilo otroško igrišče. Gospod iz tega naselja se trudi že skoraj 20 let, pa mu ne uspe. V tem naselju je več kot 150 samostojnih in vrstnih hiš. Že pred 50 leti je zazidalni načrt vseboval otroška igrišča, tudi vrtec v naselju je bil načrtovan. Za to je mestna oblast takrat pobrala visoke prispevke, a nikoli izgradila.

Že v prvem županskem mandatu je glede tega prišel župan in si pred volitvami vse ogledal ter obljubljal, da bo uredil. Otroci in prebivalci brez igrišča za celotno območje s težkim srcem gledajo nagradne natečaje za najboljša nadstandardna igrišča po Centru in okolici, sami pa še preprostega otroškega igrišča ne dobijo. Je to ta poštenost in sorazmernost, ki jo kaže župan?

Ko so prebivalci že mislili, da je to edina težava, jih je v zadnjih dveh letih župan obtožil uzurpiranja (nezakonita, nasilna prilastitev) na zemljiščih pred lastnimi hišami, ki so bila pred 50 leti namenjena pločnikom, parkiriščem in drevoredom, plačana v visokih prispevkih za izgradnjo sekundarne komunalne infrastrukture. Sedaj pa za ta ista zemljišča, ki so jih občani 50 let vzdrževali, župan terja odkup, vključno z nujnimi dostopi, do katerih je vsaka hiša že po zakonu upravičena.

Je to župan, ki ga komu privoščite? Svojemu sokrajanu? Podobna praksa se dogaja tudi drugje – in se ponavlja, predvsem po drugih obrobnih četrtnih skupnostih. Pomislite samo na blokovska naselja, kjer župan zahteva ponoven odkup garaž pod bloki in parkirišč okoli bloka – za katere pravniki potrdijo, da pripadajo kot funkcionalna zemljišča blokom in niso last župana.

Nespodobne obljube

Če rečemo v umetniški ironiji – Župan pravi: »Ni res, da niste ničesar dobili v zadnjih 12 letih. Vam bom postavil na kmetijskih zemljiščih na Brodu P&R parkirišče. Vam bomo preko kmetijske površine potegnili kanalizacijo, ki je financirana iz evropskih sredstev.«

»Ne pritožujte se, tudi v Stanežičah vam bom postavil podhranjen P&R (parkirišče za dnevne migrante) za cca. 450 avtomobilov, saj ne bo veliko - dnevnih migrantov je nekajkrat več. Za rekonstrukcijo Celovške se mi ne mudi, saj me pot domov ne pelje v tisto smer in ne stojim v kolonah. Poleg tega vam bom sredi naselja postavil Center za zbiranje odpadkov, ki ne bo imel točno določenih dimenzij in določenih dovoljenih odpadkov, da bomo lahko odlagali karkoli.«

»Ko vas bo zdravje zapustilo, vas bodo pokopali na razlastninjenem pokopališču. Počivali boste v odvzeti kapeli lokalne cerkve. Ker si bom pač tako dovolil razlagati zakon mimo razlage, ki jo je podal pisec zakona – Ministrstvo za gospodarstvo. Pokopališče bom najprej odvzel, nato razširil na predlog prebivalcev (malo smo namerno zavlačevali) ter nato posodobil infrastrukturo in vam izstavil račun. Kjer je volja (interes), je tudi pot«.

Roko na srce, gospod župan ima nekaj zaslug za osnovno ureditev prometa v obrobnih četrtnih skupnostih, nekaj asfaltiranih cest pred volitvami, prenavlja nekaj šol in vrtcev, sedaj pred volitvami se gradi kakšno športno dvorano. Moti pa velika razlika med prispevki, ki jih župan dobi na račun obrobnih četrtnih skupnosti, in prispevki, ki jih vloži nazaj vanje.

Dokler imate lepo zaigrano predstavo Ljubljane, boste seveda volili enako. Kot je rekel županov sin: »Enako kot prejšnji odgovor«.

Pozabljeni kmetje s periferije

Ampak zakaj bi druge skrbelo za neke kmete na obrobju Ljubljane? Važno je, da so nekateri zadovoljni v Ljubljani. Skrb za druge je na psu. Empatija, če niste pozabili, kaj je to, je na psu. Obrobne četrtne skupnosti so na psu. Vam to pokvari idilo?

Nisem ne politik, ne občinar ali svetnik.  Sem pa nekdo, ki mu ni vseeno in je poskušal že kaj premakniti. Žal pa ob apatičnosti prebivalcev ter njihovi vdanosti v usodo vedno naletim na zid, na obupane in zastrahovane. Žal ne živijo v Centru, da bi bili optimisti.

Če se še niste zamislili, ga še naprej volite in zavrzite svoj občutek za sočloveka, sovaščana. Kot so rekli Rimljani: »Panem et circenses«, »Kruha in iger«.  Dokler imate lepo zaigrano predstavo Ljubljane, boste seveda volili enako. Kot je rekel županov sin: »Enako kot prejšnji odgovor«. Boste to ponovili na prihodnjih volitvah? Enako kot na prejšnjih volitvah?

Vi in vaša četrtna skupnost ste naslednji, če še niste.