Libertarci bi svet brez centralnih bank, z gensko spremenjenimi organizmi pa bi reševali svetovno lakoto

Na povabilo slovenskega društva Libertas je vseevropsko gibanje Študentje za svobodo v soboto na Ekonomski fakulteti organiziralo regionalno konferenco z naslovom »Tržne rešitve za 21. stoletje«

Konferenca je privabila slušatelje in predavatelje iz celotne Evrope, od Slovenije, Hrvaške, Češke in Italije do Velike Britanije.

Teme so bile pestre in raznolike, od razmišljanj o odpravi centralnih bank, do iskanja koristi kriptovalut za revne in zatirane ter o gensko spremenjenih organizmih, ki bi rešili svetovno lakoto.

Dva dni pred dogodkom je znani slovenski ekonomist Jože P. Damijan na svojem blogu mlade slovenske libertarce opisal kot versko gorečne zagovornike prostega trga, ki so pripravljeni v zasledovanju svojih ideoloških ciljev (kot npr. ekonomska svoboda) uničiti socialno državo in družbeni napredek.

Konferenca se kljub takšnim apokaliptičnim namigovanjem ni vrtela toliko okrog demoniziranja zlobne države, temveč je bila v prvi vrsti posvečena iskanju in predstavitvi novih idej in alternativ, ki bi vodile v večjo blaginjo tako posameznika kot družbe.

Banke in gensko spremenjeni organizmi

Največje zanimanje poslušalcev je  požel prof. Anthony J. Evans, ki je skozi prikaz zgodovine centralnih bank in njihovih številnih polomov predlagal novo obdobje t.i. svobodnega bančništva.

Namesto centralne banke, ki v želji po ustrezni inflaciji in gospodarski rasti enako pogosto preprečuje kot podaljšuje ekonomske krize ter po direkciji politike rešuje neodgovorne banke, Evans in številni drugi ekonomisti predlagajo sistem manjših bank brez centralnega nadzora.

Da tudi libertarci ne nasprotujejo popolnemu umiku države iz trga, je nakazal avstrijski podjetnik Mohhamad Malayeri, ki je v svojem zagovoru gensko spremenjenih organizmov državni regulaciji namenil osrednjo vlogo preverjanja varnosti in ustreznosti GSO hrane.

Pri tem je opozoril na razlike med ZDA, kjer ob koncu preštevilnih raziskav, ki niso odkrile nobene škodljivost gensko spremenjenih rastlin, delujejo pragmatično in hrano prepustijo na izbiro potrošnikom, ter EU, kjer politiki in javnost raziskave ignorirajo in preprosto prepovedo celotno industrijo.

Pri tem pa po Malayeriju ne škodujemo toliko sebi, temveč predvsem revnim afriškim državam, ki so pod velikim vplivom negativne evropske propagande in kjer bi GSO-ji lahko naredili veliko dobrega.

Kriptovalute za revne in zatirane

Idejo, da lahko nove tehnologije bistveno izboljšajo položaj revnih v svetu, je podprl tudi mladi novinar in podjetnik Julio Alejandro, ki je opozoril na dejstvo, da na svetu po podatkih Svetovne banke še vedno več kot dve milijardi ljudi živi brez bančnega računa.

Rešitev za te ljudi, ki v veliki meri živijo v ekonomsko in politično represivnih režimih, so po njegovem mnenju nove digitalne identitete in kriptovalute (vse bolj popularna postaja BoliCoin, ki ga venezuelski emigrantje pošiljajo v domovino sorodnikom, da se tako izognejo zaplembi socialistične Madurove vlade).

Poleg kriptovalut je izjemno uporabna tudi tehnologija »blockchain«, ki jo priporoča Transparency International za humanitarne projekte. Ker se z uporabo blockchain računov denar avtomatično izplača šele ob izpolnitvi strogo določenih kriterijev, jo imajo v organizaciji za odlično orodje v boju proti korupciji in za večjo transparentnost mednarodne dobrodelnosti.

Karavana konferenc gre naprej po Evropi, v Sloveniji, kjer se vrednost ideje pogosto meri le po tem, ali jo predlagajo »ta desni« ali »ta levi«, pa lahko že samo predstavitev možnosti alternativ sprejmemo kot koristno.