Libanon pada v humanitarno krizo, morda tudi v politično (video)
Po uničujoči eksploziji, v kateri je umrlo več kot 150 ljudi, več kot 6000 je bilo ranjenih, številne pa še vedno pogrešajo, so v Bejrutu vzniknili protesti. 4. avgusta je množična eksplozija opustošila območje pristanišča Bejrut v Libanonu, kjer je v skladišču pristanišča eksplodiralo skoraj 3.000 ton amonijevega nitrata. Kdo je za nevaren tovor vedel in kakšne posledice bo sedaj nosila država?
Amonijev nitrat so namreč v skladišče pristanišča v Bejrutu zložili z ladje MV Rhosus. Ta se je konec septembra 2013 odpravila iz Batumija v Gruziji in je bila namenjena v Beiri v Mozambiku, k majhnemu podjetju, specializiranemu za proizvodnjo komercialnih eksploziv, je poročal BBC.
Vmes se je ustavila v Atenah v Grčiji, kjer jo je zapustila posadka, ki ni prejela plačila. Ladja je nato v Bejrut odpotovala po dodaten tovor. Tam je nova posadka nasprotovala natovorjanju dodatnega tovora, ki ga ladja ne bi zdržala, nato pa so jo zaradi neplačanih računov v vrednosti 100.000 dolarjev februarja 2014 zasegle libanonske oblasti, ki so za talce do septembra obdržale del posadke.
Tovor so nato s stare ladje, ki je ni nihče želel, prenesli v pristanišče. Ladja naj bi domnevno potonila, tovor pa je ostal. Številni libanonski uradniki so za nevarnost vedeli in nanjo večkrat opozarjali sodstvo. Po nekaterih razlagah je nesreča deloma tudi posledica korupcije v bejrutskih pristaniščih in carinah. Amonijev nitrat se v svetu sicer pogosto uporablja kot gnojilo z visoko vsebnostjo dušika.
Tisoči ljudi so sedaj zavzeli ulice, se spopadli s policisti in zahtevali spremembo oblasti in prevzem odgovornosti za eksplozijo in korupcijo v državi. Vdrli so v več vladnih poslopij. Po poročanju Al Jazzere je bilo ob tem poškodovanih več kot 700 ljudi, po do sedaj znanih podatkih je umrl en policist. Protesti v državi se bodo predvidoma nadaljevali v prihodnjih dneh.
Po nesreči je sedaj odstopila ministrica za informiranje, Manal Abdel Samad, premier, Hassan Diab pa je že napovedal, da bo vložil predlog za predčasne volitve. Odstopili so tudi nekateri poslanci.
Že pred eksplozijo je bilo v državi veliko je pomanjkanje hrane, koronavirus se nenadzorovano širi, vse več ljudi se sooča s hudo revščino. Večina države potrebuje humanitarno pomoč, tretjina prebivalcev je brezposelnih. Ker je pristanišče v Bejrutu uničeno, bo dobava hrane sedaj še bolj otežena. Država gosti tudi milijon in pol sirskih beguncev, za katere se bo položaj prav tako poslabšal.
Libanon sicer zavrača pozive k mednarodni preiskavi eksplozije. Predsednik Aoun trdi, da bodo tragedijo preiskali domači preiskovalci. Obljubil je, da tiste, ki so za malomarnost odgovorni, čakajo resne posledice. Več deset tisoč ljudi je sicer podpisalo tudi peticijo, da bi nadzor nad državo prevzela Francija, ki je Libanon upravljala med leti 1920 in 1945.
Na včerajšnji donatorski videokonferenci, ki jo za pomoč Bejrutu organizira Francija, so zbrali 250 milijonov evrov za pomoč mestu. Gostiteljica video konference, Francija, obljublja, da bo ta denar šel neposredno k ljudem, prizadetim zaradi strahovite eksplozije.
Konference se je med drugim udeležil komisar EU za krizno upravljanje, Janez Lenarčič, pa tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Številne države so pomoč državi že namenile prej. 200 tisoč evrov humanitarne pomoči bo Libanonu namenila tudi Slovenija, prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite pa bo v to bližnjevzhodno državo, ki meji na Sirijo in Izrael, napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.
Increadible drone footage of mass destruction post #BeriutExplosion#Beirut #Lebanon #ثورة_لبنان pic.twitter.com/xzBbQL6uf2
— Firas Maksad (@FirasMaksad) August 8, 2020
Za eksplozijo dolga zgodba, polna prelaganja odgovornosti
Amonijev nitrat so namreč v skladišče pristanišča v Bejrutu zložili z ladje MV Rhosus. Ta se je konec septembra 2013 odpravila iz Batumija v Gruziji in je bila namenjena v Beiri v Mozambiku, k majhnemu podjetju, specializiranemu za proizvodnjo komercialnih eksploziv, je poročal BBC.
Vmes se je ustavila v Atenah v Grčiji, kjer jo je zapustila posadka, ki ni prejela plačila. Ladja je nato v Bejrut odpotovala po dodaten tovor. Tam je nova posadka nasprotovala natovorjanju dodatnega tovora, ki ga ladja ne bi zdržala, nato pa so jo zaradi neplačanih računov v vrednosti 100.000 dolarjev februarja 2014 zasegle libanonske oblasti, ki so za talce do septembra obdržale del posadke.
Tovor so nato s stare ladje, ki je ni nihče želel, prenesli v pristanišče. Ladja naj bi domnevno potonila, tovor pa je ostal. Številni libanonski uradniki so za nevarnost vedeli in nanjo večkrat opozarjali sodstvo. Po nekaterih razlagah je nesreča deloma tudi posledica korupcije v bejrutskih pristaniščih in carinah. Amonijev nitrat se v svetu sicer pogosto uporablja kot gnojilo z visoko vsebnostjo dušika.
Beirut pic.twitter.com/j1i2zh2xn8
— Dimitar Bechev (@DimitarBechev) August 8, 2020
Velika jeza ljudi
Tisoči ljudi so sedaj zavzeli ulice, se spopadli s policisti in zahtevali spremembo oblasti in prevzem odgovornosti za eksplozijo in korupcijo v državi. Vdrli so v več vladnih poslopij. Po poročanju Al Jazzere je bilo ob tem poškodovanih več kot 700 ljudi, po do sedaj znanih podatkih je umrl en policist. Protesti v državi se bodo predvidoma nadaljevali v prihodnjih dneh.
Po nesreči je sedaj odstopila ministrica za informiranje, Manal Abdel Samad, premier, Hassan Diab pa je že napovedal, da bo vložil predlog za predčasne volitve. Odstopili so tudi nekateri poslanci.
Lebanese demanding an end to being ruled by corrupt sectarian warlords and a foreign backed militia.
Stay strong #Lebanon — we are taking our country back.
pic.twitter.com/qy6zi34jeJ
— #PrayForBeirut (@LebaneseProblem) August 8, 2020
Država v hudi krizi
Že pred eksplozijo je bilo v državi veliko je pomanjkanje hrane, koronavirus se nenadzorovano širi, vse več ljudi se sooča s hudo revščino. Večina države potrebuje humanitarno pomoč, tretjina prebivalcev je brezposelnih. Ker je pristanišče v Bejrutu uničeno, bo dobava hrane sedaj še bolj otežena. Država gosti tudi milijon in pol sirskih beguncev, za katere se bo položaj prav tako poslabšal.
Libanon sicer zavrača pozive k mednarodni preiskavi eksplozije. Predsednik Aoun trdi, da bodo tragedijo preiskali domači preiskovalci. Obljubil je, da tiste, ki so za malomarnost odgovorni, čakajo resne posledice. Več deset tisoč ljudi je sicer podpisalo tudi peticijo, da bi nadzor nad državo prevzela Francija, ki je Libanon upravljala med leti 1920 in 1945.
Na včerajšnji donatorski videokonferenci, ki jo za pomoč Bejrutu organizira Francija, so zbrali 250 milijonov evrov za pomoč mestu. Gostiteljica video konference, Francija, obljublja, da bo ta denar šel neposredno k ljudem, prizadetim zaradi strahovite eksplozije.
Konference se je med drugim udeležil komisar EU za krizno upravljanje, Janez Lenarčič, pa tudi ameriški predsednik Donald Trump.
Številne države so pomoč državi že namenile prej. 200 tisoč evrov humanitarne pomoči bo Libanonu namenila tudi Slovenija, prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite pa bo v to bližnjevzhodno državo, ki meji na Sirijo in Izrael, napotila tudi strokovnjaka za usklajevanje mednarodne pomoči.
Zadnje objave
Priložnost za aktivne upokojence in močnejšo družbo
25. 5. 2026 ob 12:07
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Ali ministrica Prevolnik Rupel pred odhodom namerno znižuje kakovost v zdravstvu?
24. 5. 2026 ob 15:27
Dr. Jože Možina: Čakam, da bo prišel nov dan za gospoda Mukija
24. 5. 2026 ob 14:25
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Ptuj, naše najstarejše mesto
24. 5. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Ali lahko Slovenija še najde skupni jezik?
25. 5. 2026 ob 6:00
Fran Milčinski: Butalci so večni kot ljubljanski župan
24. 5. 2026 ob 19:00
Maks Kumer: Najlepša glasba je spomladi v gozdu
24. 5. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
26
MAJ
26
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
MAJ
27
Vabilo na predavanje iz cikla Pozabljena zgodovina
11:00 - 12:00
MAJ
29
Andrej Perko: Premene 29. maj – 30. junij 2026
19:00 - 20:00
MAJ
29
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
3 komentarjev
biljan
Kaj pa Slovenija? Sprašujem se, koliko ton stekel bi padlo na ljudi in stanovalce z balkonov blokov in stolpnic, ki so jih stanovalci in lastniki stanovanj zasteklili zaradi slabega ogrevanja še dolgo po energetski krizi? Na potovanjih po Evropi in Aziji nikjer nisem videl takih divjih, unikatnih zasteklitev balkonov. Za to iznakaženje pročelij blokov in stolpnic bi morali upravniki odgovarjati najmanj po avtorski zakonodaji, saj so uničili dela projektantov, arhitektov. Upravniki, pa morda tudi občine, pa so veselo zapravljali denar, ki so ga za zanikrno ogrevanje plačevali ljudje. Morda pa so si ga po Jazbinškovem zakonu celo razdelili? Bog ne daj, da se v Sloveniji tako ali drugače strese. Lastniki stanovanj pomislite na to!
Rajko Podgoršek
Sem mislil popolnoma iste misli dodati, pa so me predhodniki prehiteli in že vse bistveno napisali. Libanon je bil v osnovi s strani Francozov mišljen kot država zatočišča za arabske avtohtone kristjane, ki bi tako vsaj na enem območju (takrat pred II. sv. vojno so bili to t.i. 'mandati') imeli večino. Če tega ni, potem tudi Libanon kot tak na pomenu bistveno izgubi. Na žalost, tako je. Scenarij s ponovnim prevzemom oblasti s strani Francozov, ki bi uredil situacijo pa je na žalost utopičen .... Izvorna težava je z naselitvijo palestinskih beguncev na jugu Libanona, ki so bežali po porazu proti Izraelu. To se sedaj kaže kot nespametna rešitev, težko pa bi sedaj to maso ljudi preselil nekam drugam. Časov Beneševih dekretov in masovnega politično izvedenega preseljevanja Nemcev iz Vzhoda Evrope ni več .....
Teodor
Vse se je začelo, ko je delež kristjanov v Libanonu padel pod 60% konec šesdesetih let prejšnjega stoletja... Nikoli več ne bo bolje, razen če se muslimani prostovoljno odselijo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.