Lepo je biti mama v sodobnem svetu

Foto: Shutterstock

Kaj pomeni biti mama in predvsem, kaj pomeni biti dobra mama, se je skozi stoletja spreminjalo. No, najbolj se je pravzaprav spremenilo v zadnjih desetletjih, saj je pred tem večino znane zgodovine ženska veljala za dobro mamo, če je moškemu rodila in vzredila zdrave potomce. Najraje moške.

Marsikje na svetu je žal še vedno tako in raziskava UNFPA razkriva, da skoraj tretjina vseh žensk v državah v razvoju postane mater že v adolescenci.

Materinstvo kot izbira je novejši pojav v zgodovini

Biti mati in imeti otroke skoraj vso človeško zgodovino ni bila stvar izbire. Vsekakor ne za žensko. V delih Alenke Puhar in Milene Miklavčič lahko preberemo, kako so matere na našem prostoru živele še nekaj desetletij nazaj. In se zavemo, da lepa bela domačija ni nikoli obstajala in da so to le sanjske podobe slovenskih literatov.

V deželah razvitejšega sveta je biti mama postalo stvar osebne izbire in projekt, v katerega se vlaga. Tudi standardi dobrega materinstva so se močno spremenili.

Otrok je postal center maminega sveta in velika dragocenost. Mama se s svojim otrokom ukvarja, vanj vlaga čas, denar, pozornost, ljubezen … O materinstvu se izobražuje, poučuje, posvetuje … Skrbno izbira izdelke, ki jih potrebuje za otroka, in tudi načine ravnanja z njim.

Nismo še tam, da bi kolektivno prepoznali življenje od začetka kot dragocenost, toda stvari se razvijajo v tej smeri. Biologija je povedala svoje in številne ženske tudi iz nereligioznih razlogov prepoznavajo življenje od spočetja kot nedotakljivo.

Čeprav se še danes komu kolca po dobrih starih časih in se zgraža nad stranpotmi sodobnega sveta, je svet danes veliko prijaznejši tako do mater kot do otrok. Kot družba smo se odločili, da želimo podpreti matere in otroke. Kolektivno vsaki mami omogočimo, da ji že del nosečnosti in prvo leto otrokovega življenja ni potrebno delati za preživetje in se lahko posveča zgolj otroku. Še naše babice tega luksuza, ki se nam danes zdi samoumeven, niso imele.

Lepe stvari

Seveda lahko tudi danes iščemo in najdemo raznorazne težave, s katerimi se srečujemo mame, toda težave, o katerih se pogovarjamo danes, so v povsem drugi kategoriji, kot so bile 100 let nazaj, ko je bilo povsem običajno, da ti je kak otrok umrl.

Lepo je biti mama v 21. stoletju v Sloveniji.

O težavah pravzaprav govorimo velikokrat in prav je, da opozarjamo nanje, saj se le tako lahko stvari izboljšajo. Prav pa je tudi, da se vsaj včasih spomnimo, kje smo bili in kam smo prišli. Da pomislimo na to, kar je dobro, in se veselimo tega, da smo lahko mame na način, kot smo.

Lepo je biti mama v 21. stoletju v Sloveniji. Poskrbljeno je za odlično zdravstveno oskrbo v nosečnosti. Za varen porod. Za podporo mami in otroku v prvih tednih pomaga zdravstveno osebje. Družba nam daje eno leto plačo, da se lahko v polnosti posvečamo svojemu otroku. Pozneje imamo na voljo kvalitetno, zanesljivo, profesionalno in ugodno varstvo. Če naš otrok zboli, pridemo v istem dnevu do zdravnika, če gre za nujen primer, takoj. Družno smo dogovorjeni, da je lahko vsaka mama, ki ima bolnega otroka, na stroške države ob svojem otroku. Lahko izbere, ali bo delala na karieri in oddala otroka v varstvo ali pa se prva leta posvetila otroku (slednje bi veljalo sicer še bolje urediti na državni ravni). Vsak otrok v državi dobi na državne stroške osnovno izobrazbo in, če pokaže le malo volje, katerokoli do najvišje.

Kaj iz tega sledi?

Iz tega lahko zaključimo, da imamo danes ženske odlične zunanje pogoje za materinstvo. Ostalo pa je odvisno od – NAS! Na nas, sodobnih ženskah, ki imamo sredstva in orodja za mirno, zadovoljno in srečno življenje, je, ali bomo prekinile začarane kroge preteklih travm, ki so nastale, ker naši predniki niso mogli, znali, hoteli … bolje. Vse možnosti imamo, da se tragika globokih ran, nastalih v otroštvu in še posebno močno kolektivno vidnih pri sedanji starejši generaciji, zaključi z nami.

Zato ne poslušajte zagrenjenih starcev, ki jamrajo čez sodobni svet, čez sodobne mame, sodoben način življenja … in fantazirajo o preteklosti, ki je nikoli ni bilo, in s kritikami pospremijo vsak poizkus nekoga, da razširi krila in skuša ravnati bolj rahločutno in ljubeče.

Tudi ne poslušajte potrošniške družbe, katere glavni namen je, da vam nekaj proda. Za srečo nikakor ne potrebujete najnovejšega vozička, luksuznih ali kakršnihkoli potovanj, posebnih didaktičnih igrač … vse to so malenkosti, ki nimajo nobenega vpliva na srečo. To, kar ima vpliv, so odnosi. Za otrokov optimalen razvoj bo več kot katerakoli materialna stvar naredil bratec ali sestrica.

Od nas je odvisno, kako bomo oblikovali naš družinski vsakdan, kakšno prehrano bomo imeli, kakšne partnerske odnose živeli, kaj bomo kupili, na kak način bomo vzgajali, koliko časa bodo naši otroci ždeli pred ekrani, koliko knjig bodo prebrali, koliko hribov pretekli …

Zato je morda čas, da se mame danes sprostimo in uživamo v svojem materinstvu. Stotine naših prednic nas gleda in spodbudno prikimava. Gradimo boljši svet in začne se pri najbolj temeljnih odnosih. Mama – otrok!

Lep materinski dan vsem mamam!

5 komentarjev

  1. re:…Tudi standardi dobrega materinstva so se močno spremenili….
    A ja? Ce so bile prej matere slabe, kako so potem iz slabo vzgojenih otrok postale dobre matere?
    Apropos “dobro materinstvo”: v Nemciji samo v 13% druzinah z majhnimi otroci, oba starsa delata s polnim delovnim casom; ker se cas raje investira v otroka in ne v zasluzek. Tudi teh 13% bi najbrz radi naredili enako, a si ne morejo privosciti. Nemci so ze davno spoznali, da ne mores drzavi in cesti zaupati, da ti vzgajajo otroke.

  2. re:…V deželah razvitejšega sveta je biti mama postalo stvar osebne izbire in projekt, v katerega se vlaga….
    Ravno obratno je, prav v nerazvitih dezelah Afrike&co. mame vlagajo absolutno vse kar imajo v otroke, cas in vse ostalo. V “razvitem” svetu mame posljejo otroke drzavi v vrtec ali solo, ter gredo sluzit denar.

  3. No ja, očitno sta bili spet samo bela in črna v škatli za tempere. Tako kot včasih ni bilo vse slabo, tudi v današnjem času ni vse tako super duper oh in sploh. Miklavčičeva piše, kako naj se izrazim, zelo specifične zgodbe, kar pa tudi ne pomeni, da je bila mentaliteta iz teh zgodb povsod enaka, v vseh okoljih, v vseh družinah.
    Medtem pa danes, ja imamo porodniško, pa tudi nego otroka, ki zboli, a pa imamo koga, ki nas nadomesti v službi? Brez slabe volje in brez pripomb, a že spet boš doma? Otroci so večji del dneva v varstvu tujcev. Razmere so različne in ne moremo si vse izmisljevat, ali bomo doma z otroki, ali v službi.
    Vsak čas ima svoje izzive, nič ni črno belo. Težko vzamem resno članek, ki današnji čas opisuje kot neki krasni novi svet, če mi realnost govori drugače. Plešemo, mahamo, pojemo, Titanik se pa potaplja.

Komentiraj