Lars Nyberg premalo etičen za Mramorja in Cerarja, a dovolj za ETHIC Intelligence

Uredništvo

8. 10. 2015 ob 21:03
0 komentarjev

Slovenija

"To ni vprašanje višine prejemkov niti kvalitete dela, ampak vprašanje zaupanja." je zamenjavo predsednika upravnega odbora Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) obrazložil finančni minister dr. Dušan Mramor, Nyberg pa tudi ni izpolnjeval visokih etičnih standardov predsednika vlade dr. Mira Cerarja.

Nekoliko drugačno mnenje o Larsu Nybergu in njegovem delu na slabi banki pa ima ETHIC Intelligence, mednarodno uveljavljena francoska certifikacijska agencija s področja zagotavljanja kvalitete in učinkovitosti protikorupcijskih programov v podjetjih. Konec septembra je namreč DUTB podelila potrdilo o sistemu skladnosti na področju preprečevanja korupcije.

Ob tej priložnosti so pri ETHIC Intelligence na spletni strani z Nybergom objavili kratek pogovor, kjer so DUTB izpostavili kot primer vzornega utrjevanja anti-korupcijskih programov skladnosti v primerljivih institucijah.

DUTB prva družba v Sloveniji s tovrstnim mednarodnim anti-korupcijskim potrdilom

Nyberg v pogovoru opisuje, kako je bila novonastala DUTB s strani organov oblasti, politikov in medijev že od samega začetka sprejeta s sumničavostjo in skepso. Predvsem zaradi pričakovanj, da bodo delovali netransparentno in poskušali prikriti, kaj se je dogajalo v bankah.

»Ko smo uspeli vzpostaviti družbo, odporno na korupcijo, kolikor je to mogoče, smo potrebovali zunanjo potrditev, da smo bili pri tem uspešni,« je pojasnil Nyberg, saj je bila vsaka njihova poteza v praksi postavljena pod vprašaj ali izpodbijana, na vodstvo pa so leteli očitki o koruptivnosti.

"S tega vidika je pridobitev mednarodnega anti-korupcijskega certifikata pomembno prispevala h kredibilnosti vodstva DUTB," je bil še konec minulega meseca prepričan Šved.

»Ne samo organov oblasti, ampak tudi medije in politike smo želeli prepričati, da smo naredili kar je potrebno za vzpostavitev organizacije po najboljših mednarodnih standardih«

Na področju protikorupcijskih standardov vzor za druga slovenska podjetja

Na vprašanje, kateri so naslednji koraki v tej smeri, je Nyberg kot izziv izpostavil vzpostavitev nadzora nad učinkovitim izvajanjem programa znotraj podjetja in pri izobražvevanju zaposlenih.

Navzven pa sodelovanje z drugimi proti-korupcijskimi institucijami v Sloveniji ter vplivanje na uvedbo visokih proti-korupcijskih standardov v podjetjih, ki so preko zaseženih delnic v začasni lasti DUTB.

Nyberg je v pogovoru s predstavnikom ETHIC Intelligence izpostavil še vse večjo občutljivost slovenske javnosti in tudi politike na vprašanja, povezana s korupcijo, kar je po njegovem pozitiven znak.

"Če bi slovenska protikorupcijska prizadevanja dobila še podporo pristojnih mednarodnih teles, bi bil to pozitiven korak k zagotavljanju večje poslovne integritete v Sloveniji," je pogovor zaključil Nyberg.

Kdo je Šved, ki ni dovolj etičen za slovenske razmere?

Lars Nyberg je doktor ekonomije in dolgoletni član švedskega vladnega finančnega nadzornega urada.

Delal je kot izvršilni podpredsednik v dveh večjih komercialnih bankah na Švedskem. Kot namestnik direktorja Föreningsbanken je med švedsko finančno krizo med leti 1991 in 1993 pomembno prispeval k prestrukturiranju in dokapitalizaciji bank.

Kariero je nadaljeval kot pomočnik guvernerja centralne banke, kjer je delal 12 let.

Prav tako je bil dolgoletni predsednik krizne menedžerske skupine pri Evropski centralni banki. Pomembno vlogo je odigral tudi pri soočanju Evrope z mednarodno finančno krizo.

KOMENTAR: Uredništvo

Svetovni prvaki v etičnih standardih, ali ... ?

Pogovor z Nybergom, na spletnih straneh ETHIC Intelligence objavljenim praktično istočasno z njegovo razrešitvijo iz etično-moralnih razlogov v Sloveniji, se v tem kontekstu bere kot dobra satirična povest. A žal se za njo skriva še kako resnična greznica slovenske ekonomsko-politične folklore, v kateri odpor do tujcev izvira izključno iz njihove neodvisnosti od interesnih tokov, vajenih prisostvovanja delitvi plena, kadar se ta znajde na (para)državni mizi. In ta več ni tako pogost kot nekoč, zato bi bilo za 1.5 milijarde evrov premoženja vredno storiti še kaj več, kot Švede spodnesti zgolj na zavisti in nezaupanju. A zakaj bi se trudili, če slovenski javnosti to povsem zadostuje, med osrednjimi mediji pa ni junaka, ki bi resnici upal ali želel pogledati globlje v malho. Izgon Švedov iz DUTB je tako še eden v vrsti serijskih porazov ekonomske, družbene, politične ... rehabilitacije Slovenije od praks iz polpreteklih temnih časov.