Kultura smo mi. Če je ni, se moramo zamisliti, ali mi še smo in ali bomo v bodoče.

vir: X @Drzavnisvet
POSLUŠAJ ČLANEK

Med zaposlenimi in samozaposlenimi je bilo konec leta 16.086 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev s področja kulture. Kulturne dejavnosti v širšem pomenu pa dajejo kruh še osebam s poklici, ki jih ne prištevamo med značilne za kulturo. Konec leta 2022 je bilo tako v teh dejavnostih zaposlenih ali samozaposlenih 28.792 oseb, kar je predstavljalo okrog 3 % vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji.

Država je leta 2022 za kulturo – tj. za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – namenila skupno 293 milijonov evrov. Celotni izdatki države za kulturo so torej znašali 256 evrov na prebivalca, posameznik pa je za kulturo porabil v povprečju 218 evrov.

Vendar, kaj vse je kultura? Se tega zavemo le za 8. februar? »Mogoče je to dan za premislek, kako lahko to med letom spremenimo, se udeležimo kakšne prireditve več, damo poudarek lokalnim dogodkom in dediščini,« je za Domovino dejala mlada kulturna antropologinja in podjetnica Tina Mentol.

Dan v znamenju prireditev in dogodkov

Na slovenski kulturni praznik, Prešernov dan, so po državi potekale številne prireditve. Kulturne ustanove so danes za obiskovalce brezplačno odprle svoja vrata. Osrednja prireditev je bila kot ponavadi pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, kjer je na osrednji slovesnosti zbrane nagovoril predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. »Naš največji poet je bil vizionar in tudi pogumen je bil, saj si je upal in se znal postaviti po robu splošnemu vzdušju takratne družbe, ki jo je po eni strani prežemal pohlep, po drugi strani pa prepričanje, da je slovenski jezik manjvreden in neprimeren za visoko literaturo. To, po mnenju mnogih revno, slovenščino je povzdignil do najzahtevnejših pesniških form in jo s tem postavil ob bok drugim svetovnim jezikom,« je dejal predsednik Državnega sveta.

»Ob vsakem praznovanju slovenskega kulturnega praznika se pri nas odpre tudi vprašanje, zakaj praznujemo praznik kulture na dan smrti velikega pesnika Franceta Prešerna. Zakaj ne na dan njegovega rojstva, 3. decembra? Smrt je namreč povezana z žalovanjem, rojstvo pa z radostjo, veseljem,« je poudaril govornik pred Prešernovo rojstno hišo: »Vendarle moramo ta dan Prešernove smrti razumeti drugače, razumeti ga moramo kot dan, ko se spomnimo na njegovo zapuščino, ko ponovno razmislimo in ovrednotimo njegov trajni pomen za slovensko kulturo, za narodno identiteto, za ohranjanje slovenskega jezika.«

Po podatkih STA je tretjina vprašanih oseb odšla na vsaj eno kulturno prireditev, med njimi so bili najbolj priljubljeni koncerti, sledile so gledališke predstave. Kino je vsaj enkrat obiskalo 22 % oseb, v največjem deležu mladi od 16 do 24 let (47 %), medtem ko si je vsaj en film v kinodvorani ogledalo le 5 % starejših od 65 let.

Praznik celotnega slovenstva

Za vtis smo povprašali mlada soustvarjalca slovenskega kulturnega prostora: glasbenika in producenta Alexa Volaska ter kulturno antropologinjo in podjetnico Tino Mentol.

»Današnji praznik ni le kulturni praznik, s katerim obeležujemo smrt našega največjega pesnika, temveč praznik celotnega slovenstva,« je dejal Alex Volasko. »Kultura je širok pojem. 8. februar kot kulturni praznik je dan, ko se obišče kulturne prireditve, muzeje, galerije ... Kultura ostalih 355 dni v letu ne obstaja ali se jo udejanja v klasični stereotipizirani obliki«, pa je med drugim povedala Tina Mentol.

Tina Mentol je poudarila tudi pomen kulturne dediščine: »Mogoče je to dan za premislek, kako lahko to med letom spremenimo, se udeležimo kakšne prireditve več, damo poudarek lokalnim dogodkom in dediščini. Mar kulturna dediščina ne spada na področje kulture? Fašenk, oblike pustovanj in poberije se morajo ohranjati. A kdo si jemlje zasluge? Kulturo soustvarjamo in kulturo delamo ljudje. Kultura smo mi, če je ni, se moramo zamisliti, ali mi še smo in ali bomo v bodoče.«

»France Prešeren je bil poleg neizčrpne zakladnice besed in rim tudi borec za slovenski jezik, saj ga je preko svoje ustvarjalnosti postavil ob bok vsem svetovnim jezikovnim velesilam. Ob tem pa še misel: v vseh nas je malo Prešerna, saj njegova poezija živi skozi vsakega izmed nas,« je zaključil Volasko.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUN
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59
JUN
21
JUN
27