Kristjani trn v peti avtoritarnim oblastem. V Nikaragvi označeni za teroriste, v Pakistanu požganih na desetine cerkva (VIDEO)

vir: X @SwPrayer
POSLUŠAJ ČLANEK
Lani je bilo zaradi svoje vere ubitih več kot 5.600 kristjanov. Več kot 2.100 cerkva je bilo napadenih ali zaprtih. Več kot 124.000 kristjanov je bilo zaradi svoje vere prisilno pregnanih s svojih domov, skoraj 15.000 pa jih je postalo beguncev. 

V sredo je jezuitska Univerza Srednje Amerike (UCA) v Nikaragvi izdala izjavo, v kateri je obsodila vladni odlok o zaplembi vseh njenih nepremičnin in sredstev ter jo označila za "središče terorizma", češ da so obtožbe neutemeljene in kršijo akademsko svobodo.

Dokazi, ki prihajajo iz pakistanskega okrožja Džaranvala, kažejo na celovit poskus, da bi s tega območja izgnali vse kristjane in izbrisali vse znake njihove prisotnosti. Na tisoče kristjanov je pobegnilo, ko se je v okrožje blizu Faisalabada v provinci Pandžab zgrnila velika množica skrajnežev. Očitna pretveza za divjanje je bila obtožba zaradi bogokletja proti kristjanom v Džaranvali.

Britanska dobrodelna organizacija Article 18, ki si prizadeva za zaščito in spodbujanje verske svobode v Iranu, je poročala, da je prišlo do ponovnega zatiranja krščanstva, saj je bilo v zadnjih tednih aretiranih 69 kristjanov. Glavna tarča so spreobrnjenci iz islama, po veljavni iranski zakonodaji pa se odpadništvo od državne vere šteje za smrtno kaznivo dejanje, čeprav je kazen prepuščena sodniku.

https://twitter.com/FarazPervaiz3/status/1691839137542984034

Pakistan želi izbrisati krščanstvo


Videoposnetki, fotografije, neposredna poročila o nasilju in izjave prič, ki so obiskale prizorišča napadov v sredo, jasno kažejo na vnaprej načrtovan in usklajen poskus, da bi iz mesta Džaranvala in vasi v okoliškem okrožju odstranili prisotnost kristjanov.

Uničevanje krščanskih grobov, sežiganje krstnih spričeval in druge verske dokumentacije, svetoskrunski napadi na tabernaklje, kipe in druge svete simbole so dejstva. Nadškof Joseph Arshad, predsednik Katoliške škofovske konference Pakistana, je javno izjavil, da je bilo napadenih 21 verskih objektov, od katerih jih je bilo več požganih. Na stotine krščanskih domov je v ruševinah. Mnogi so popolnoma oropani vsebine, vse do zadnje žarnice.

https://twitter.com/CatholicArena/status/1692832406477103610

Nadškof Benny Travas iz Karačija je dal javno izjavo, v kateri je dejal: "Kot krščanska skupnost smo vedno znova dokazovali svojo zvestobo pakistanskemu narodu, a dogodki, kot je ta v Džaranvali, kažejo, da smo v resnici drugorazredni državljani, ki jih je mogoče po mili volji ustrahovati in ustrahovati." Medtem narašča zaskrbljenost glede usode več tisoč kristjanov iz Džaranvale in okolice, ki so bili v dneh, ki so sledili grozodejstvu, prisiljeni prespati na prostem, do 1.000 pa jih je poskušalo počivati na poljih sladkornega trsa.

V dneh, ki so sledili, so pakistanski viri za Catholic Herald poročali, da je bilo na območje napotenih 3.000 policistov, vključno z elitnimi silami, in da je bilo izvedenih več sto aretacij.

https://twitter.com/BishopAzadM/status/1691729068889354251

Nikaragva sistematično napada kristjane in Katoliško cerkev


Srednjeameriška provinca Družbe Jezusove s sedežem v San Salvadorju je 16. avgusta v izjavi sporočila, da je UCA v torek zjutraj prejela uradni sodni nalog, s katerim je bila obveščena o zaplembi svojega premoženja, stavb in bančnih računov.

Jezuiti so v svoji izjavi navedli, da je v sodnem nalogu UCA opisana kot "center terorizma" in obtožena, da je "izdala zaupanje nikaragovskega ljudstva" ter "prekršila ustavni red, pravni red in red, ki ureja visokošolske ustanove v državi".

Jezuiti so obtožbe označili za popolnoma napačne in neutemeljene ter dejali, da je zaplemba UCA s strani nikaragovske vlade "cena, ki jo je treba plačati za bolj pravično družbo, ki varuje življenje, resnico in svobodo nikaragovskega ljudstva".

Univerza, ki je bila leta 2018 središče množičnih protestov proti režimu nikaragovskega predsednika Daniela Ortege, je bila ustanovljena pred 63 leti in je ena najbolj cenjenih nikaragovskih visokih šol. Obsega dva velika kampusa s petimi dvoranami, več inženirskimi laboratoriji, centrom za poslovne inovacije, obsežno knjižnico z besedili v angleščini in španščini, pa tudi center za molekularno biologijo in objekte za 11 različnih športov.

Na UCA deluje tudi Inštitut za zgodovino Nikaragve in Srednje Amerike, ki velja za glavno dokumentacijsko in zgodovinsko središče v državi in ima lastne knjižnice knjig in časopisov ter obsežen fotoarhiv.

https://twitter.com/jesuitnews/status/1692252839538536636

Od decembra 2021 je Ortegov režim v Nikaragvi zaprl najmanj 26 univerz in zasegel njihovo premoženje, od tega je bilo sedem tujih institucij. Aprila je Vatikan zaprl svoje veleposlaništvo v Nikaragvi po odločitvi vlade, da prekine diplomatske odnose. Lani sta bila izgnana dva redova redovnic, med njimi tudi misijonarke ljubezni matere Tereze.

Avgusta lani so nikaragovske oblasti aretirale škofa Rolanda Álvareza iz Matagalpe, ki je bil med najbolj odkritimi kritiki Ortegovega režima v Cerkvi in je maja 2022 napovedal gladovno stavko v protest proti policijskemu nadlegovanju. Álvareza so vladni agenti aretirali 4. avgusta 2022 in po šestih mesecih, ki jih je preživel v hišnem priporu, se ni hotel pridružiti skupini več kot 200 političnih zapornikov, izpuščenih v ZDA, zato je bil obtožen izdaje in obsojen na 26 let zapora.


Spreobrnjenci tarča iranskih oblasti


Direktor Article 18 News Steve Dew-Jones je za medije povedal, da je novo zatiranje sicer zaskrbljujoče, vendar ne preseneča: "Novi val aretacij, ki je bil do zdaj v letu 2023 zelo redek, zagotovo pomeni jasen porast in očitno novo navodilo iranskih oblasti. Vendar takšni valovi niso neznani – videli smo jih na primer že poleti 2020 in ob božiču 2018 –, vendar so seveda zaskrbljujoči in vsaka aretacija predstavlja posameznika, čigar življenje se je zdaj nenadoma obrnilo na glavo."

Iranska ustava priznava nekatere veroizpovedi, na primer kaldejsko in armensko. Te veroizpovedi imajo določene pravice, kot je svoboda čaščenja v lastnih cerkvah, vendar ne v iranskem nacionalnem jeziku farsi. Država izvaja kampanjo nadlegovanja teh veroizpovedi, pri čemer na podlagi varnostnih obtožb aretira vernike, ki se pogosto zbirajo na domovih, in zahteva pretirano visoke varščine, da bi spravila skupnosti in posameznike v stečaj.

Kiri Kankhwende, vodja skupine za tisk in javne zadeve pri organizaciji za človekove pravice Christian Solidarity Worldwide, ki se ukvarja z versko svobodo, je za medije komentirala, da takšni incidenti v Iranu žal niso redki. "Že več let poteka kampanja, ki je usmerjena proti krščanskim dejavnostim v državi, zlasti v zvezi s prozelitizmom, pridobivanjem in razširjanjem krščanskega gradiva v perzijščini ter evangelizacijo. Glavne tarče so spreobrnjenci iz islama in voditelji domačih cerkva," je dejala.


"Gotovo pa je, da so ti ukrepi namenjeni zastraševanju verskih skupnosti ter pošiljanju močnega in jasnega sporočila morebitnim spreobrnjencem, da bo njihovo življenje zelo težko, če postanejo kristjani. Včasih so ti incidenti povezani z iranskimi odnosi in pogajanji z mednarodno skupnostjo glede vprašanj, kot so jedrski sporazum in sankcije. Iran je specializiran za 'diplomacijo talcev', kristjani pa so ranljiva manjšina." Morda je prav to najbolj zastrašujoče. Nekdo je lahko usmrčen, ne da bi kdaj izvedel pravi razlog za to dejanje.

https://twitter.com/dwnews/status/1691909237041983651
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Naslovnica Domovina 166
Novo: 166. številka Domovine!
18. 9. 2024 ob 6:13