Koalicijski vrh o razmerju med plačami 1 : 7 in načrtih za gradnjo 3.000 stanovanj letno. Najprej pa rebalans proračuna.

Danes je na Brdu pri Kranju potekal drugi reformni koalicijski vrh. Čeprav so imeli na dnevnem redu obravnavo izhodišč štirih reform, so se danes lotili samo reform plačnega sistema v javnem sektorju in stanovanjske politike. Na dnevnem redu sta tako še davčna in šolska reforma.
Zaključki, predstavljeni na novinarski konferenci, niso šli v detajle, predstavljena so bila le dogovorjena izhodišča. Tudi na vprašanja novinarjev o natančnejših ukrepih in številkah niso želeli odgovoriti. Premier Robert Golob je pojasnil, da so začeli enako kot pri izhodiščih za zdravstveno reformo, torej iz analize stanja. Sledila je razprava, ki je bila nekoliko daljša pri plačnem sistemu, pa tudi pri stanovanjskem je bila zelo poglobljena, je dejal.
O plačnem sistemu se v koaliciji strinjajo, da enotnega sistema že dolgo ni več, je zatrdil premier. Kot je dejal, bo do reforme vodilo več korakov, samo eden od njih pa so pogajanja s sindikati oziroma socialni dialog. Pogajanja bodo tako služila kot podlaga oziroma izhodišče, na katerem bodo temeljili vsi ostali ukrepi znotraj reforme. Preostali koraki bodo podrobneje predstavljeni predvidoma naslednji teden, ko bo pripravljen zapisnik.
Danes so sprejeli več sklepov. Prvi je, da je treba odpraviti delovna mesta, katerih osnovne plače so pod minimalnimi, saj da je to nedopustno. Drugi je, da se razmerje med najnižjo in najvišjo plačo poveča na 1 proti sedem. Zdaj je razmerje med minimalno plačo in plačo v najvišjem, 65. plačnem razredu 1 proti 4,7. Trenutno znaša minimalna plača 1.203 evre bruto mesečno, osnovna bruto plača v 65. plačnem razredu pa je 5.663 evrov. Sedemkratnik minimalne plače je 8.421 evrov bruto.
Po neuradnih informacijah portala N1 naj bi v koaliciji razmišljali tudi o tem, da najnižja plača v javnem sektorju ne bi bila minimalna plača, ampak bi znašala 60 odstotkov povprečne plače v državi. Ta po zadnjih podatkih znaša 2.244 evrov bruto ali 1.480 evrov neto mesečno. 60 odstotkov od tega je torej 1.346 evrov bruto ali približno 900 evrov neto mesečno.
Tretji današnji koalicijski sklep je, da se bodo plače v javnem sektorju redno usklajevale na enak način kot minimalna plača, pokojnine in socialni transferji. “Iskali bomo skupno osnovo, na podlagi katere se bodo usklajevale te štiri kategorije. Danes je žal nimamo in zato prihaja do utopitev v minimalni plači in težav pri socialnih transferjih,” je povedal Golob.
“Enako pomemben je tudi sklep, da rešitve ne bomo iskali v enem stebru, ampak v več stebrih oziroma panogah,” je nadaljeval. Ustvariti želijo določeno avtonomijo posameznih panog. “Želimo vključiti druge udeležence socialnega dialoga, hkrati pa jim tudi predati del odgovornosti za urejanje medsebojnih razmerij,” je napovedal.
https://twitter.com/vladaRS/status/1620797692686237699
O reformi stanovanjskega trga v koaliciji enotno menijo, da mora biti nosilec ukrepov republiški stanovanjski sklad, ki ga je treba okrepiti s proračunskim denarjem. Treba je začrtati tak okvir stanovanjske politike, ki bo omogočil, da se v gradnjo vključujejo zemljišča slovenskega državnega holdinga (SDH), pa tudi zadruge in tudi kakšna druga kategorija. Posnemali naj bi avstrijski model.
Napovedana je bila vzpostavitev infrastrukture za gradnjo tri tisoč novih stanovanj na leto od leta 2026 naprej. Vzpostavljen sistem naj bi zahteval približno sto milijonov proračunskih virov letno. Do konca trenutnega mandata pa naj bi zagotovili pet tisoč novih stanovanj. V letošnjem letu naj bi za to potrebovali 25 milijonov dodatnih virov.
“Želimo začrtati zakonodajni okvir, ki bo omogočil, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja za čim širši krog najemnikov, tudi investitorjev, z enim samim namenom: da se cene najemnin in stanovanj na daljši rok znižajo. Reforma ni namenjena temu, da ozka skupina reši stanovanjski problem, temveč, da se celotni fond poceni za vse skupine,” je poudaril premier.
Mesec je dejal, da je že jasen dogovor, kako bodo do tega cilja prišli in kako bo to javno podprto, zato je prvič v življenju optimističen, da bomo stanovanjsko politiko v Sloveniji dejansko zgradili. Premier Golob pa mu je na koncu prišepnil, da je cilj zgraditi po tri tisoč stanovanj letno. “Tri tisoč stanovanj, me je predsednik vlade popravil,” je izjavo sklenil Mesec.
Po besedah premierja bo za financiranje reform potreben rebalans proračuna, ta bo moral zagotoviti vire za vse reforme. Izhodišč za spremembo proračuna tako zaenkrat še ni, predstavljena naj bi bila naslednji teden. Končna številka pa bo znana šele na podlagi pogajanj. Minister za finance Klemen Boštjančič je na vprašanje, ali že imajo analize, koliko bodo napovedane reforme stale državo, odgovoril: "Nekaj že, marsikaj pa bomo še naredili."
Glede sprememb davčne politike je bil premier skop, znana naj bi bila čez dva tedna, na naslednjem koalicijskem vrhu. Namreč jasno je, da bo potrebnih več prihodkov za reforme in druge vladne načrte.
Zaključki, predstavljeni na novinarski konferenci, niso šli v detajle, predstavljena so bila le dogovorjena izhodišča. Tudi na vprašanja novinarjev o natančnejših ukrepih in številkah niso želeli odgovoriti. Premier Robert Golob je pojasnil, da so začeli enako kot pri izhodiščih za zdravstveno reformo, torej iz analize stanja. Sledila je razprava, ki je bila nekoliko daljša pri plačnem sistemu, pa tudi pri stanovanjskem je bila zelo poglobljena, je dejal.
O plačnem sistemu se v koaliciji strinjajo, da enotnega sistema že dolgo ni več, je zatrdil premier. Kot je dejal, bo do reforme vodilo več korakov, samo eden od njih pa so pogajanja s sindikati oziroma socialni dialog. Pogajanja bodo tako služila kot podlaga oziroma izhodišče, na katerem bodo temeljili vsi ostali ukrepi znotraj reforme. Preostali koraki bodo podrobneje predstavljeni predvidoma naslednji teden, ko bo pripravljen zapisnik.
Sprejeti sklepi in izhodišča
Danes so sprejeli več sklepov. Prvi je, da je treba odpraviti delovna mesta, katerih osnovne plače so pod minimalnimi, saj da je to nedopustno. Drugi je, da se razmerje med najnižjo in najvišjo plačo poveča na 1 proti sedem. Zdaj je razmerje med minimalno plačo in plačo v najvišjem, 65. plačnem razredu 1 proti 4,7. Trenutno znaša minimalna plača 1.203 evre bruto mesečno, osnovna bruto plača v 65. plačnem razredu pa je 5.663 evrov. Sedemkratnik minimalne plače je 8.421 evrov bruto.
Po neuradnih informacijah portala N1 naj bi v koaliciji razmišljali tudi o tem, da najnižja plača v javnem sektorju ne bi bila minimalna plača, ampak bi znašala 60 odstotkov povprečne plače v državi. Ta po zadnjih podatkih znaša 2.244 evrov bruto ali 1.480 evrov neto mesečno. 60 odstotkov od tega je torej 1.346 evrov bruto ali približno 900 evrov neto mesečno.
Tretji današnji koalicijski sklep je, da se bodo plače v javnem sektorju redno usklajevale na enak način kot minimalna plača, pokojnine in socialni transferji. “Iskali bomo skupno osnovo, na podlagi katere se bodo usklajevale te štiri kategorije. Danes je žal nimamo in zato prihaja do utopitev v minimalni plači in težav pri socialnih transferjih,” je povedal Golob.
“Enako pomemben je tudi sklep, da rešitve ne bomo iskali v enem stebru, ampak v več stebrih oziroma panogah,” je nadaljeval. Ustvariti želijo določeno avtonomijo posameznih panog. “Želimo vključiti druge udeležence socialnega dialoga, hkrati pa jim tudi predati del odgovornosti za urejanje medsebojnih razmerij,” je napovedal.
https://twitter.com/vladaRS/status/1620797692686237699
Potrebni bodo dodatni finančni viri
O reformi stanovanjskega trga v koaliciji enotno menijo, da mora biti nosilec ukrepov republiški stanovanjski sklad, ki ga je treba okrepiti s proračunskim denarjem. Treba je začrtati tak okvir stanovanjske politike, ki bo omogočil, da se v gradnjo vključujejo zemljišča slovenskega državnega holdinga (SDH), pa tudi zadruge in tudi kakšna druga kategorija. Posnemali naj bi avstrijski model.
Napovedana je bila vzpostavitev infrastrukture za gradnjo tri tisoč novih stanovanj na leto od leta 2026 naprej. Vzpostavljen sistem naj bi zahteval približno sto milijonov proračunskih virov letno. Do konca trenutnega mandata pa naj bi zagotovili pet tisoč novih stanovanj. V letošnjem letu naj bi za to potrebovali 25 milijonov dodatnih virov.
“Želimo začrtati zakonodajni okvir, ki bo omogočil, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja za čim širši krog najemnikov, tudi investitorjev, z enim samim namenom: da se cene najemnin in stanovanj na daljši rok znižajo. Reforma ni namenjena temu, da ozka skupina reši stanovanjski problem, temveč, da se celotni fond poceni za vse skupine,” je poudaril premier.
Mesec je dejal, da je že jasen dogovor, kako bodo do tega cilja prišli in kako bo to javno podprto, zato je prvič v življenju optimističen, da bomo stanovanjsko politiko v Sloveniji dejansko zgradili. Premier Golob pa mu je na koncu prišepnil, da je cilj zgraditi po tri tisoč stanovanj letno. “Tri tisoč stanovanj, me je predsednik vlade popravil,” je izjavo sklenil Mesec.
Potreben bo rebalans proračuna
Po besedah premierja bo za financiranje reform potreben rebalans proračuna, ta bo moral zagotoviti vire za vse reforme. Izhodišč za spremembo proračuna tako zaenkrat še ni, predstavljena naj bi bila naslednji teden. Končna številka pa bo znana šele na podlagi pogajanj. Minister za finance Klemen Boštjančič je na vprašanje, ali že imajo analize, koliko bodo napovedane reforme stale državo, odgovoril: "Nekaj že, marsikaj pa bomo še naredili."
Glede sprememb davčne politike je bil premier skop, znana naj bi bila čez dva tedna, na naslednjem koalicijskem vrhu. Namreč jasno je, da bo potrebnih več prihodkov za reforme in druge vladne načrte.
Zadnje objave

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

O vinski trti, vinu in Slovencih, ki ga ne znamo po pameti piti
16. 2. 2025 ob 12:30

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00

[Gledali smo]: Spokorjena ljubica
15. 2. 2025 ob 19:30

[Prejeli smo] Zadeva Trenta je vkopana v slepi ulici
15. 2. 2025 ob 16:57

Babičin zdrobov puding z jabolki
15. 2. 2025 ob 14:54
Ekskluzivno za naročnike

Branje kot navada in razvada
16. 2. 2025 ob 16:10

France Prešeren (6/12): »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale ...«
16. 2. 2025 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
FEB
17
FEB
18
FEB
20
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
10:30 - 12:00
FEB
20
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
18:00 - 20:00
MAR
01
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste
15. 2. 2025 ob 12:00

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič
15. 2. 2025 ob 9:00

Kartagina mora biti porušena
14. 2. 2025 ob 12:48

Globokomorskega plenilca so prvič opazili tako blizu površja
13. 2. 2025 ob 9:05
12 komentarjev
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
Ponavljam moj zapis
o mojem odkritju SLIKE J.V. STALINA
SEDEČEGA POD SLIKO ENAKO ZLOGLASNEGA Karla MARXA..
Med pregledovanjem starih časopisov – zaradi priprave
moje knjige o naših,
originalno slovenskih, katoliških vrlih ORLIH dr. J. E. KREKA (1906-1929)
sem našel
originalno fotografijo HUDEGA POLIT ZLOČINCA – J.V. STALINA,
kako sedi v njega pisarni v Kremlju
nad gavo pa ima sliko nikogar drugega – kot sliko Karla MARXA.
Slika
je originalna iz časa cca 1930,
objavljena je pa bila v ILUSTRIRANEM Slovencu z dne 26.6. 1932.
Vsakdo
si jo lahko ogleda od doma preko NUK D LIB.
S
tu pacajočimi bednimi zagovorniki MOSV RUSIJA RF vojnih zločinstev …
s tako revnimi ANONIMČKI –
se ne zapletam – v NIKAKRŠNE DEBATE VEČ.
L.r.
vztrajnik Odbora 2014,Janez Kepic-Kern, 70 let, ex OK knjižničar v LJ, nečlan strank in neformalnih združenj, nenaročen, od nikogar plačan – osebni zapis, nealkoholik sem, nekaznovan:
ne želim replik in ne odgovarjam na replike t.i. proputinistov, zagovornikov komun-socializma, sovražnikov slo RKC vere in Cerkve itd Imam jih blokiarne, njih branja nevrednih zapisov ne vidim, ne berem. Moji KONTAKTNI podatki so na internetu pod mojim d.o.o. SLOVENIANA – za POLNO PREDSTAVLJENE, resno sodelovanje: za
razvoj pozitivnih vse- slovenskih domoznanskih društev, muzeji “ORLOV” itd.
Stajerska2021
Čudno, čudno, vlado JJ v času največje zdravstvene krize, so nabijali na križ, ker je vladala z ODLOKI. Pri standardnem postopku sprejemanja zakonov, bi zaradi virusa vsi pomrli. Sedaj, ko te krize več ni, vladajo z nujnimi zakoni, dekreti, skratka nič drugače. Plače Golob dviguje kar na občnih zborih.
Kje je vedno čuječa civilna inciativa? Se še vedno preteguje po rajskih plažah?
No, 400.000 vernikov te vlade, ste ponosni na to, kar ste izvolili?
rasputin
Najnižjo plačo bodo povišali, razpon plač pa povečelai od 1 : 4,7 na 1 : 7.
To pomeni, da bodo sebi krepko povišali plače.
Od kod bo Golob jemal denar?
Nas misli porinit v grški scenarij?
Problem je, ker nič ne misli. Vodi nas kot slepec na robu prepada, ki ne ve kam tava.
Markec
Se slišimo čez dve leti, ko bo država zgradila 6000 novih stanovanj. Pardon, pripravila študijo za ta stanovanja in zapravila za študije nekaj miljončkov.
Evo, če se motim, sem pripravljen plačati dvojno kavo vsem komentatorjem na tem portalu, Mescu in vsem Golobom. Od duhovnikov do predsednika.
knezKocelj
Edino, kar se bo iz vsega tega izcimilo, so višji davki. Vse ostalo bo ostalo na papirju. Višji davki pač ne.
viktorh
In ti klovni nameravajo letno zgraditi 150 - sto petdeset 20 stanovanjskih blokov.
Čestitam!
Andrej Muren
Človek od teh bizgecev, ki sestavljajo današnjo vlado, ne more pričakovati nič dobrega, saj so se že v osnovi lotili vsega narobe.
Od samega začetka vladanja divje zapravljajo denar, posledično dvigujejo davke, kar je v prihajajoči krizi in recesiji povsem obratno od potrebnega, sprejemajo škodljive zakone, rušijo temelje družbe itd. Sedaj pa naj bi nek njihov koalicijski vrh čez noč vse uredil??
Kraševka
Imate prav. Ta vlada je "mojster" porabe državnega denarja. Ko bo zmankalo, se bo pa denar sposojala, dokler ga bo še kdo hotel dati. In kaj potem?
rasputin
Če Golob ne bo spravil države v bankrot v roku enega leta, bo to čudež. Ta človek nima pojma, kaj so to javne finance, kako se vodi država, kaj je to ekonomska logika ... Obljublja daljnosežne reforme, ki ustvarjajo kaos v državi, še preden ima sploh kak sinopsis zanje v rokah.
Če bo iz tega kaosa izšel kot zmagovalec, potem je slovenski Elon Musk. Samo, bojim se, da ni.
Kraševka
Se pridružujem vašemu mnenju.
slovenc sm
Elon Musk je našel financerje, ki so verjeli njegovi zgodbi. Golob mora zdaj prepričati svoje financerje. Problem je samo, da v ozadju ta zapitek plačujemo davkoplačevalci in je vprašanje, do kod nas lahko obremenijo, da nam bo dovolj.
Realist
3.000 stanovanj po 1.500€/m2 neto = 250 milj €, kar je več je zopet rop davkoplačevalcev.
Bodo ta stanovanja za priseljence ali za otroke davkoplačevalcev?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.