Koalicijski vrh o razmerju med plačami 1 : 7 in načrtih za gradnjo 3.000 stanovanj letno. Najprej pa rebalans proračuna.

vir: Twitter
Danes je na Brdu pri Kranju potekal drugi reformni koalicijski vrh. Čeprav so imeli na dnevnem redu obravnavo izhodišč štirih reform, so se danes lotili samo reform plačnega sistema v javnem sektorju in stanovanjske politike. Na dnevnem redu sta tako še davčna in šolska reforma. 

Zaključki, predstavljeni na novinarski konferenci, niso šli v detajle, predstavljena so bila le dogovorjena izhodišča. Tudi na vprašanja novinarjev o natančnejših ukrepih in številkah niso želeli odgovoriti. Premier Robert Golob je pojasnil, da so začeli enako kot pri izhodiščih za zdravstveno reformo, torej iz analize stanja. Sledila je razprava, ki je bila nekoliko daljša pri plačnem sistemu, pa tudi pri stanovanjskem je bila zelo poglobljena, je dejal. 

O plačnem sistemu se v koaliciji strinjajo, da enotnega sistema že dolgo ni več, je zatrdil premier. Kot je dejal, bo do reforme vodilo več korakov, samo eden od njih pa so pogajanja s sindikati oziroma socialni dialog. Pogajanja bodo tako služila kot podlaga oziroma izhodišče, na katerem bodo temeljili vsi ostali ukrepi znotraj reforme. Preostali koraki bodo podrobneje predstavljeni predvidoma naslednji teden, ko bo pripravljen zapisnik. 

 

Sprejeti sklepi in izhodišča 


Danes so sprejeli več sklepov. Prvi je, da je treba odpraviti delovna mesta, katerih osnovne plače so pod minimalnimi, saj da je to nedopustno. Drugi je, da se razmerje med najnižjo in najvišjo plačo poveča na 1 proti sedem. Zdaj je razmerje med minimalno plačo in plačo v najvišjem, 65. plačnem razredu 1 proti 4,7. Trenutno znaša minimalna plača 1.203 evre bruto mesečno, osnovna bruto plača v 65. plačnem razredu pa je 5.663 evrov. Sedemkratnik minimalne plače je 8.421 evrov bruto. 

Po neuradnih informacijah portala N1 naj bi v koaliciji razmišljali tudi o tem, da najnižja plača v javnem sektorju ne bi bila minimalna plača, ampak bi znašala 60 odstotkov povprečne plače v državi. Ta po zadnjih podatkih znaša 2.244 evrov bruto ali 1.480 evrov neto mesečno. 60 odstotkov od tega je torej 1.346 evrov bruto ali približno 900 evrov neto mesečno. 

Tretji današnji koalicijski sklep je, da se bodo plače v javnem sektorju redno usklajevale na enak način kot minimalna plača, pokojnine in socialni transferji. “Iskali bomo skupno osnovo, na podlagi katere se bodo usklajevale te štiri kategorije. Danes je žal nimamo in zato prihaja do utopitev v minimalni plači in težav pri socialnih transferjih,” je povedal Golob.   

“Enako pomemben je tudi sklep, da rešitve ne bomo iskali v enem stebru, ampak v več stebrih oziroma panogah,” je nadaljeval. Ustvariti želijo določeno avtonomijo posameznih panog. “Želimo vključiti druge udeležence socialnega dialoga, hkrati pa jim tudi predati del odgovornosti za urejanje medsebojnih razmerij,” je napovedal. 

https://twitter.com/vladaRS/status/1620797692686237699

Potrebni bodo dodatni finančni viri 


O reformi stanovanjskega trga v koaliciji enotno menijo, da mora biti nosilec ukrepov republiški stanovanjski sklad, ki ga je treba okrepiti s proračunskim denarjem. Treba je začrtati tak okvir stanovanjske politike, ki bo omogočil, da se v gradnjo vključujejo zemljišča slovenskega državnega holdinga (SDH), pa tudi zadruge in tudi kakšna druga kategorija. Posnemali naj bi avstrijski model. 

Napovedana je bila vzpostavitev infrastrukture za gradnjo tri tisoč novih stanovanj na leto od leta 2026 naprej. Vzpostavljen sistem naj bi zahteval približno sto milijonov proračunskih virov letno. Do konca trenutnega mandata pa naj bi zagotovili pet tisoč novih stanovanj. V letošnjem letu naj bi za to potrebovali 25 milijonov dodatnih virov. 

“Želimo začrtati zakonodajni okvir, ki bo omogočil, da se na trgu pojavijo dostopna stanovanja za čim širši krog najemnikov, tudi investitorjev, z enim samim namenom: da se cene najemnin in stanovanj na daljši rok znižajo. Reforma ni namenjena temu, da ozka skupina reši stanovanjski problem, temveč, da se celotni fond poceni za vse skupine,” je poudaril premier.

Mesec je dejal, da je že jasen dogovor, kako bodo do tega cilja prišli in kako bo to javno podprto, zato je prvič v življenju optimističen, da bomo stanovanjsko politiko v Sloveniji dejansko zgradili. Premier Golob pa mu je na koncu prišepnil, da je cilj zgraditi po tri tisoč stanovanj letno. “Tri tisoč stanovanj, me je predsednik vlade popravil,” je izjavo sklenil Mesec.

Potreben bo rebalans proračuna


Po besedah premierja bo za financiranje reform potreben rebalans proračuna, ta bo moral zagotoviti vire za vse reforme. Izhodišč za spremembo proračuna tako zaenkrat še ni, predstavljena naj bi bila naslednji teden. Končna številka pa bo znana šele na podlagi pogajanj. Minister za finance Klemen Boštjančič je na vprašanje, ali že imajo analize, koliko bodo napovedane reforme stale državo, odgovoril: "Nekaj že, marsikaj pa bomo še naredili." 

Glede sprememb davčne politike je bil premier skop, znana naj bi bila čez dva tedna, na naslednjem koalicijskem vrhu. Namreč jasno je, da bo potrebnih več prihodkov za reforme in druge vladne načrte.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike