Koalicija bi rada začela davčno reformo pri obdavčitvi premoženja in reformo šolstva v šolski kuhinji

Na Brdu pri Kranju je danes koalicija izvedla koalicijski vrh. Glavni temi sta bili tokrat davčna in šolska reforma. Reforme naj bi po predvidevanjih začele veljati z naslednjim letom, nekatere pa so zamaknjene celo na kasnejša leta.

Zanimalo nas je, kakšne spremembe na področju davkov so predvidene in kakšne na področju šolstva.

Najbolj v oči bode predvidena odprava neobdavčenih regresa, božičnice, potnih stroškov in malice - razen pri tistih, ki bodo padli v novo uvedeni ničelni dohodninski razred. Cilj finančnega ministrstva je, kot piše N1info.si, "da bi radi rešili današnji problem, ko imamo dva zaposlena, za katera imata njuna delodajalca enak strošek dela, pa sta lahko kljub temu zelo različno obdavčena."

Govora pa ni bilo samo o reformah, temveč tudi o očitkih o financiranju tujih diplomatov za časa vodenja Gen-I, neprijavljanju kraje identitete romunski policiji ter novem strateškem svetu za preprečevanje sovražnega govora. Vodja tega naj bi bila, na Golobovo povabilo "najbolj primerna oseba za to mesto", Nika Kovač.

https://twitter.com/IPirkovic/status/1635712175900590080

Nova dohodninska zakonodaja leta 2024, davek na premoženje 2025

Šlo je že za tretji koalicijski vrh v letošnjem letu. Na prvih dveh je bilo govora predvsem o zdravstvenih reformah in reformah plačnega sistema. Tokrat pa so razpravljali o spremembah na področjih, ki so bila že za časa volilne kampanje zelo pomembna za koalicijske stranke.

Premier Golob je pred mesecem dni govoril o tem, da želi vlada znižati obremenitev dela, zvišati pa davčno obremenitev premoženja. Spomnil je tudi na to, da je »Slovenija danes med najbolj obdavčenimi po delu na svetu in po drugi strani najmanj obdavčenimi po premoženju«.

Podobno kot pri nekaterih drugih predvidenih reformah bodo spremembe začele veljati prihodnje leto. Tako naj bi spremembe vlade šle v preglednost dejanskega premoženja in dejanskih prihodkov, pa tudi sprememb dohodninske zakonodaje (leta 2024) in sprememb zakonodaje pri davku na premoženje (leta 2025). Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bo ostalo podobno urejeno, obljubil pa je tudi razpravo, ki bo »javna, transparentna in široka«.

V praksi to pomeni, da se bodo v davčno osnovo med drugim šteli tudi povračilo potnih stroškov za prevoz na delo, prehrane, nagrade za poslovno uspešnost in regres. A hkrati bo uveden tako imenovani nulti dohodninskega razred (meja naj bi bila pri "minimalnih stroških življenja" kar je okoli 8 tisoč € na leto) in vpeljani davčni odbitki. Ti ne bodo v odstotkih, temveč v evrih - denimo za vzdrževane družinske člane, za malico, morda tudi za regres in za katere socialne transferje. Splošna dohodninska olajšava in tista za vzdrževane družinske člane bo posledično predvidoma odpravljena.

Če primerjamo davek na premoženje z drugimi državami je res, da je Slovenija podpovprečna. Kot je za Delo že lani pisal Bine Kordež, zberemo v Sloveniji davka na premoženje za približno 0,6 odstotka BDP, medtem ko je povprečje EU 2,2 odstotka. Je pa res, da obstajajo različne prakse in zgodovinska podlaga, pa tudi različne interpretacije, kaj vse bi lahko šteli kot davek na premoženje. Če npr. gledamo nepremičnine, Slovenija za državami kot so Nemčija, Avstrija in Češka ne zaostaja veliko, trdi Kordež.

Finančni minister Klemen Boštjančič je predstavil spremembe tudi na tem področju. Obdavčitev naj bi tu bila progresivna (se pravi procentualno višja za ljudi z nepremičninami z večjimi vrednostmi). "Obdavčitev nepremičnin želimo zato postaviti na nove temelje, v okviru katerih se bo namesto dosedanjega nepreglednega točkovanja nepremičnin pri odmeri davka izhajalo iz vrednosti nepremičnin," so pojasnili na njegovem ministrstvu. Prevedeno to pomeni, da se ne bi obdavčevala druga, tretja, četrta nepremičnina itd, temveč bi se davek odmeril kot določen odstotek od vrednosti celotnega nepremičninskega premoženja.

Digitalizacija šolstva da, a šele leta 2026

Šolska reforma bo po predvidevanjih vlade deloma začela veljati leta 2024, v celoti pa šele leta 2026, predvsem zaradi spreminjanja učnih načrtov. V ospredje šolske reforme bi tako po besedah vlade postavili digitalizacijo in drugačno šolo. Uveljavljen bo tudi strokovni svet, katerega bo vodil Janez Vogrinec z ljubljanske Pedagoške fakultete. V njem naj bi ugotovili, kakšne so potrebe na področju slovenskega šolstva, tudi kadrovske.

Obljubljena je posodobitev vseh učnih načrtov in katalogov znanj v srednjem strokovnem izobraževanju. To naj bi bilo potrebno, ker učni načrti z veliko cilji pogosto posegajo v čas za jemanje snovi, zmanjka pa časa za utrjevanje in ponavljanje, kar so poudarjali tudi učitelji.

Najprej (se pravi naslednje leto) bodo uvedene spremembe na področju prehranskih smernic, ki velevajo vpeljevanje bolj zdrave prehrane in bolj ekonomično delovanje šolskih kuhinj. V šolski sistem bodo vpeljali tudi principe trajnostnega obdelovanja zemlje.

Poleg tega je napovedano vajeništvo (obvezno vajeništvo je bilo z ZDR-jem ukinjeno leta 2002), do leta 2025 pa bi spremenili tudi kurikulume v osnovnih šolah, tudi s spremembo načina ocenjevanja in preverjanja znanja. »Danes imamo stanje, ki je praktično najbrž unikum v svetu, da postajamo vsi odlični in na koncu potem nimamo razlik med odličnimi," je povedal minister Darjo Felda. Na to opozarjajo tudi gimnazije, ki se vsako leto soočajo z omejitvami vpisa.

V primerjavami z državami OECD so naši učenci nadpovprečni pri matematiki, znanosti in branju, a podpovprečni pri npr. finančni pismenosti. Šolski sistem po raziskavah ustvarja solidno povprečno znanje, razvije pa malo res odličnih šolarjev. Kot smo pisali na Domovini, tudi sami ravnatelji in učitelji potrjujejo, da ocene pri nas ne kažejo dejanskega realnega stanja.

Digitalizacija šolstva je zamaknjena na leto 2026, hkrati pa bi bilo po besedah Felde treba opolnomočiti vzgojitelje, učitelje in ravnatelje, ne samo za uporabo digitalnih tehnologij, ampak tudi njenih pasti. Nekdanji šolski minister Pikalo je vladi očital, da je reforma premalo ambiciozna, pa tudi da se bomo o večini zadev začeli pogovarjati šele naslednje leto.

https://twitter.com/JernejPikalo/status/1635634768095203329

Vodstvo strateškega sveta za preprečevanje sovražnega govora ponujeno Niki Kovač

Ni pa bilo govora samo o morebitnih reformah. Premier Golob bi moral pojasniti tudi očitke o financiranju tujih diplomatov za časa vodenja Gen-I ter neprijavljanju kraje identitete romunski policiji. A se je vprašanju bolj ali manj izognil. "Na vsa ta vprašanja sem odgovoril večkrat, najprej v predvolilni kampanji, vsaj trikrat na javnih soočenjih. Vsa ta vprašanja so bila sproducirana umetno in lažno s strani takratne vladne stranke, ki je vodila vlado, to je SDS. Nimam nobenih težav glede pojasnjevanja, ampak volilna kampanja se je zaključila," je tako dejal Golob.

Glede kraje identitet pri bančnem računu v Romuniji pa je povedal, da kraje identitete ni prijavil romunski policiji, ampak jo je naznanil romunskemu tožilstvu.

Golob se je dotaknil tudi včerajšnjega verbalnega »napada« na Niko Kovač, direktorico inštituta 8. marec. Napad je ostro obsodil, ter povedal, da se bo v petek sestal strateški svet za preprečevanje sovražnega govora, v katerem bodo sodelovali tako predstavniki relevantnih ministrstev, nekateri posamezniki na Golobovo povabilo in predstavniki centra nevladnih organizacij.

V svet sta povabljena tudi pravnik Dragan Petrovec in Nika Kovač sama, kateri je Golob celo ponudil vodenje strateškega sveta ter mesto nacionalne koordinatorke za preprečevanje sovražnega govora. Golob je še povedal, da meni, da »je najbolj primerna oseba za to mesto, saj je najbolj izpostavljena žrtev sovražnega govora, žal pa niti približno ni edina«.

https://twitter.com/SvobodaBlog/status/1635665610934820864