Koalicija bi pred volitvami ustanovila še urad, ki bi skrbel za pravice pripadnikov narodov nekdanje SFRJ

V zadnjih mesecih iztekajočega se mandata stranke vladne koalicije v državnozborsko proceduro vlagajo zakone hitreje, kot jih poslanec Matjaž Han uspe tiskati, kaj šele, da bi jih prebral, je nedavno dejal sam za eno izmed televizij.

Med njimi se je znašel tudi poseben zakon, ki naj bi omogočil "boljše uresničevanje kolektivnih kulturnih pravic" narodnih skupnosti Albancev, Srbov, Hrvatov, Bošnjakov, Makedoncev in Črnogorcev. 

Za njihove pravice bi skrbel novo ustanovljeni urad znotraj Ministrstva za kulturo ter stalni Svet vlade za RS vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, proračunska sredstva pa bi jim delili preko razpisov, namenjenih zgolj njim.

Zakaj se poslancem SMC, SD, DeSUSa in Levice tik pred koncem mandata mudi s tem zakonom, morda najbolje pove podatek, da je konec leta 2015 v Sloveniji živelo več kot 212 tisoč oseb, ki izvirajo iz območja nekdanje SFRJ. Od tega ima večina tudi slovensko državljanstvo in s tem volilno pravico. 

V Sloveniji imamo dve zgodovinsko tradicionalni narodni manjšini, katere pravice so zaščitene z ustavo - italijansko in madžarsko narodno skupnost - ter posebno romsko skupnost.

Od začetka mandata se ugiba, ali bo politična levica dvotretjinsko parlamentarno večino izkoristila za vpis v ustavo tretje manjšinske skupnosti - pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Najbolj aktivna glede tega je vseskozi poslanka Levice Violeta Tomić, tudi sama po očetu Bosanka, po materi pa Slovenka.

A za tovrsten ustavni poseg vendarle nimajo potrebne ustavne večine, saj se z njim ne strinjajo nekateri poslanci SMC in DeSUS. Je pa glasov najbrž dovolj za Zakon o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji, ki zahteva zgolj navadno večino v državnem zboru.

Prvopodpisani pod zakon je poslanec SMC Dragan Matić, kateremu se pridružuje 22 strankarskih kolegov, 5 poslancev Levice, 5 poslancev SD in 2 DeSUSova.

Ti bi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ tako zagotovili posebno obravnavo: dobili bi lasten stalni Svet vlade RS za vprašanje narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ in lasten Urad RS za za narodne skupnosti pripadnikov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki bi deloval znotraj Ministrstva za kulturo.

Urad in Svet bi financirali iz proračuna. Prvi pa bi v letih 2018 in 2019 med društva narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ razdelil 320 tisoč evrov, vendar predlagatelji v zakonskem gradivu zapišejo, da bodo po njihovem prepričanju potrebna "še dodatna sredstva". 

Sedanja ureditev pravic pripadnikov narodnosti SFRJ

Za uresničevanje kolektivnih kulturnih pravic pripadnikov narodnosti SFRJ v Sloveniji je sicer že zdaj dokaj dobro poskrbljeno. Slovenija je leta 2011 sprejela Deklaracijo RS o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, pri vladi pa od tega leta že deluje Svet za vprašanje narodnih skupnosti SFRJ, vendar ne kot stalni organ (2. Janševa vlada ga je ukinila, Cerarjeva pa vzpostavila nazaj).

Številna kulturna društva narodnih skupnosti z območja nekdanje SFRJ pa na razpisu znotraj programa Ljubiteljske kulture, za katerega skrbi Javni sklad za kulturne dejavnosti, letno prejmejo okrog 4 % razpisanih sredstev (celoten razpis je dobrih 4 milijone evrov).

V  Ministrstvu za kulturo to področje trenutno pokriva Služba za kulturne raznolikosti in človekove pravice. Iz te bi sedaj zaradi "zagotovitve večje učinkovitosti in kakovosti pri opravljanju nalog" izvzeli vprašanja v zvezi s kulturnimi pravicami narodnih skupnosti pripadnikov narodov bivše SFRJ ter zagotovili lasten urad.

Priviligirani glede na ostale narodne skupnosti?

Ob opisani nameri vladne koalicije nekateri že opozarjajo, da gre za nezakonito, oziroma celo za protiustavno diskriminacijo drugih narodnih skupnosti na območju Republike Slovenije.

Novinar Peter Jančič denimo opozarja na diskriminacijo "do Nemcev, ki so na območju Slovenije (denimo v Mariboru) res živeli stoletja, imeli tu pomembno vlogo in ob katerih bi se res morali pogovarjati o neurejenosti pravic. Niso bili vsi fašisti."

Kot pravi Jančič, je diskurz, da so najbolj ubogi Srbi, Hrvati in podobni bratje, le predvolilno nategovanje levih in desnih volivcev. Po njegovem sta prav predlagatelja Matić in Tomićeva  najboljši prikaz izmišljotine o diskriminaciji in neenakem položaju: "Narodi, ki imajo predstavnike v samem vrhu politične oblasti druge države, zanesljivo niso nič diskriminirani."

Podobno razmišlja tudi urednik Portala plus Dejan Steinbuch:  "Še zlasti se bodo počutili diskriminirane pripadniki avtohtone (!) staroavstrijske manjšine na Štajerskem in Kočevskem, ki bi si po vseh merilih zaslužili vsaj resno razpravo glede vprašanja priznanja njihovega posebnega, zaradi mene tudi manjšinskega statusa." Steinbuch dodaja, da je država do tistih par kulturnih društev Staroavstrijcev pri nas, ki jih lahko preštejete na prste leve roke, zelo mačehovska.

Po prepričanju Steinbucha želijo "Matić et consortes rad" narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ postaviti v priviligiran položaj.