Ko migranti pridejo v Slovenijo

Obljubljena dežela Evropska unija je kraj, kjer vsakdo lahko živi človeka vredno življenje v miru in blagostanju. V njeni sredi diha država Slovenija, ki ima že sama mnogo težav.

Čez nekaj dni, ko Madžarska zaključi gradnjo ograje, ki bo preprečevala prodor migrantov žez njihovo ozemlje na sever Evrope, bodo v vrh seznama tega, kar nas bo skrbelo, prišli migranti. Ti ljudje, ki jih v življenju skrbi kaj drugega kot razplet najbolj popularnega resničnostnega šova, si želijo predvsem boljšega življenja.

Pot do obljubljene dežele jih vodi v roke kriminalnih tolp, ki izkoriščajo revščino in vojno ter beguncem za velike denarje obljubijo mesto na ladji do Evrope. Če pot preživijo, so nato prepuščeni členom azilne zakonodaje. V teoriji seveda. V realnosti gre za neobvladljivo maso migrantov, ki je do sedaj ni mogla nadzorovati nobena evropska država, zato je utopično verjeti, da bi Sloveniji to lahko uspelo.

Kaj čaka migrante v EU in kako bo v Sloveniji
Teoriji torej sledi grenka praksa. Ta je sestavljena iz organov za deportacijo v matične države, dolgih azilnih postopkov, prenatrpanosti centrov za migrante in begunce, nasilja nad prosilci za azil, slabih higienskih razmer ... Sledijo še odzivi desničarskih skrajnežev, ki ob prihodu migrantov spodbujajo sovražni govor in nečloveško politiko.

V to realnost lahko pogledamo iz prakse držav, ki so jim migranti že potrkali na vrata. Kako pa bo v Sloveniji? Podobno. Kontingentni načrt RS v tretji fazi predvideva sprejem nad 500 prosilcev za azil. Begunce, ki jih bomo sprejeli, bi morali sodbuditi k integraciji v okolje, namesto, da so izolirani v namestitvenih centrih.

Pomagal bi jim tečaj slovenščine, šolanje in zaposlitev, s katero bi se lahko sami preživljali. S tem bi imeli dostojanstvo, samospoštovanje in priznanje družbe. Strpnost in pomoč Slovencev bi jim bili pri tem v oporo. Hkrati pa bi se tudi od njih lahko marsičesa naučili.

Ob neznanem se poraja strah.
Mnogi se bojijo ob migrantskem in begunskem valu bojijo prihoda teroristov, ki bi hoteli uveljaviti svojo voljo kljub temu, da bi teroristične organizacije za pot v EU lahko izbrale manj nevarno in udobnejšo pot, saj imajo dovolj denarja. Drugi trdijo, da ne potrebujemo migrantov, ki bi ogrozili gospodarsko in finančno stabilnost Slovenije in jemali delovna mesta Slovencem. Pri tem pozabljajo, da so ljudje tudi s slovenskega ozemlja zaradi vojn morali bežati drugam, ne zato, da bi tam zatirali in ogrožali druge, ampak živeli človeka vredno življenje.

Pravica do mednarodne zaščite beguncev je eno izmed temeljnih humanitarnih načel, ki rešuje življenja. Globalnega preseljevanja ljudi iz revnejših v bogatejše regije sveta pa na tak način ni mogoče urejati.

Nespametno je reševati posledice, brez odprave vzrokov. To pa zahteva velike korake. Ne le v državah, iz katerih migranti prihajajo, temveč tudi v Evropi. Za to je potrebna enotnost, solidarnost in spoštovanje. Ti se začnejo pri posamezniku, nadaljujejo v družbi, ki se odraža v korakih politike. Ta pa gradi svet.