Ko je nepomemben zemljevid največji strateški problem Evrope, predsednica pa politični agitator

Fotomontaža, izvorna foto: Domovina, STA, Depositphotos
POSLUŠAJ ČLANEK

»To bodo najbolj pomembne volitve v Evropski parlament po letu 1979, ko so potekale prvič.« Tega ob razpisu volitev prejšnji petek ni povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. To so besede njenega predhodnika Boruta Pahorja, ko je evropske volitve razpisal pred petimi leti.

Pahor je tedaj poudaril, da zamisel evropskega povezovanja doživlja vzpone in padce in da je v zadnjem času prišlo do resnega zastoja. »Ta zastoj ilustrira tudi zmanjšana učinkovitost Evropske unije in posledično večje razočaranje Evropejcev glede skupnega doma.« Posvaril je pred zapiranjem v nacionalne okvirje ter poudaril, da Evropa temelji na spravi in temeljnih demokratičnih vrednotah.

Ob tem je jasno napovedal, da se bo kot predsednik vzdržal vseh ravnanj, ki bi jih lahko razumeli kot strankarsko pristranska. Edino, kar bo kot predsednik poudaril, bo pomen evropske ideje za naš nacionalni interes in dosežke Evropske unije, ki zagotavljajo mir in varnost ter vplivajo na našo skupno blaginjo bolj, kot si mislimo.

Predsednica bi državljane šolala o lažnih novicah

Pet let je minilo od tedaj. Evropa je vmes prestala epidemijo covida-19, začela se je vojna v Ukrajini, ki nas je opozorila na pomen skrbi za lastno varnost, in resno smo začeli razmišljati o širitvi. Na pot vstopa v EU so se podale Ukrajina, Moldavija in Gruzija, zaznati je premike na Zahodnem Balkanu.

Tudi Slovenija je vmes zamenjala predsednika republike. Nova predsednica ne govori o evropski ideji, ki govori o spravi in demokratičnih vrednotah. Poudari sicer dodatne priložnosti za gospodarstvo, kmetijstvo in študente, obregne pa se ob spodrsljaj nekega evropskega uradnika, ki je objavil zemljevid EU, kjer Slovenija ni bila umeščena med evropske države, za kar so se nam pristojne institucije, po enotnem posredovanju evroposlancev, tudi opravičile.

Pozabljena je tudi zaveza predhodnika o izogibanju strankarsko pristranskim ravnanjem. »Moramo se namreč pogovarjati, kakšno Evropo si želimo,« zato bo kar predsednica organizirala pogovore o temah, ki opredeljujejo našo skupno prihodnost. Še več, obiskovala bo šole z namenom, da se bodo državljani zmožni informirano odločiti o izboru evropskih poslank in poslancev.

Lekcije zadnjega mandata za Evropo

Tokratne volitve vsekakor bodo pomembne in prav je, da se jih v čim večjem številu udeležimo in na njih informirano sodelujemo. Evropsko gledano smo že konkretno zakorakali v demografsko zimo, ki ubija Evropo, a so evropske institucije bolj osredotočene na to, kako Poljski vsiliti splav, preostalim evropskim državam pa posvojitve v LGBTQIA pare.

Evropsko gospodarstvo postaja vse manj konkurenčno, odgovor pa do sedaj ni bil debirokratizacija in ukrepi za povečevanje konkurenčnosti, pač pa se nalagajo novi in novi davki, ki umazano proizvodnjo predvsem selijo v druge dele sveta, kjer je lahko opravljena ceneje in z nižjimi okoljskimi standardi, da si lahko hipokritični evrokrati umijejo roke, češ, kako smo zeleni, hkrati pa evropskega državljana rinejo v vse večjo revščino in povečujejo razkorak med bogatimi, ki si »onesnaževanje«, kakorkoli ga že definiramo, še lahko privoščijo, in tistimi, ki si ga več ne morejo.

Covid-19 nam je pokazal, kako problematično je biti proizvodno povsem odvisen od države na drugem delu sveta, vojna v Ukrajini, kako pomembno je poskrbeti za lastno varnost, nemiri po evropskih mestih pa tudi, da priseljevanje brez nadzora in pravil ter aktivne integracije v evropsko kulturo vodi v barbarizacijo Evrope.

Evropski kmetje nas, ker jih drugače ne slišimo, z množičnimi protesti opozarjajo, da žrtvovanje evropskega kmetijstva na oltarju zelene politike ne bo ozdravilo planeta, pač pa ogrozilo še evropsko prehransko varnost, ki doslej ni bila vprašljiva.

Evropa je v petih letih dobila obilico lekcij. Nekaj jih je vzela. Končno resno razmišlja o širitvi, nadzoru migracij in aktivnejši obrambi. Nekateri posamezniki že spoznavajo, da morajo biti politike ne le zelene, ampak dejansko okolju prijazne in smiselne, nekateri še ne. Nekaterih lekcij Evropa še ni sprejela.

Zato pa so te volitve prelomne. Evropejci se namreč odločajo, ali bodo levosredinske stranke, ki so do sedaj skupaj s sredinsko EPP vladale Evropi, še dobile zadostno večino za nemoteno vladanje po ustaljeni poti ali bodo morale sodelovati tudi na desno. In kdo bo na tej desni, radikalni populisti, ki uničujejo Evropsko unijo, ali zdravorazumski konservativci, ki opozarjajo tudi na dejanske temelje Evrope, ki bi jih radi tisti na levi pozabili in zabrisali. Ter kakšno moč bodo dobili radikalci na levi, Zeleni in Levica.

Odpiranje vprašanj ali politična agitacija

Konkretni odgovori na prej omenjena vprašanja so pomembni pri tej volilni izbiri, ki bo lahko prelomna. Pri nas tudi notranjepolitično, saj bodo evropske volitve prvi resen test, kdo na levici bo preživel porazni mandat Golobove vlade in kdo na desni jim bo kot alternativa stal nasproti.

Če bo predsednica republike odpirala dejanska temeljna vprašanja Evrope, je to prav. To je njena vloga tudi sicer, ne le med volilno kampanjo. Ampak to se dela z resnimi posveti in simbolnimi gestami, ki se vzdržijo strankarske pristranskosti.

Naloga predsednice ni hoditi po šolah in, v strahu, da se preprost evropski človek, ki je včeraj vstal na traktorjih v Bruslju, ograjenem, kot da se pripravlja na vojno, odloči za kakšno spremembo smeri toka evropske politike, govoriti, kaj so lažne novice in kaj ne. Prav tako ni vodenje podkastov in izvajanje politične agitacije za nekoga drugega.

In dejstvo, da nas je nek evropski uradnik pozabil narisati na zemljevid EU, tudi ni eden najhujših problemov Slovenije in Evrope, kaže pa na nivo razumevanja predsednice. Razumevanje osnov bi ji dalo kredibilnost, da odpira te teme. Brez tega pa je zgolj zamudila še eno priložnost, ko bi lahko bila tiho. Ni bila edina, in kot kaže, jih namerava v naslednjih mesecih zamuditi še precej. Naj vsaj volivci ne zamudijo priložnosti soodločanja in se odločijo pametno.

 

 

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike