Slovenci, svetovni prvaki

Naj še kdo reče, da smo Slovenci kar tako. Smo med redkimi, ki imajo svoj kulturni praznik, in verjetno še med redkejšimi, ki imamo na ta dan »frej«, kot bi rekli mi iz Zasavja, ki smo včasih malce drugačni.  

Trmasti, preklinjajoči, brez zlih namenov in malce tudi zaplankani ali bolj natančno zahribovci ali podhribovci, saj smo tako močno skriti za hribe, sploh tisti v Hrastniku, da še ptiči »rikverc« oz. vzvratno letijo, ker se nimajo kje obrniti. A pustimo danes kulturo, pri kateri težko rečemo, da je kdo od naših kulturnikov svetovni ali olimpijski prvak, ker je kultura pač tako področje, da se težko meri ali ocenjuje. Čeravno imam naše levičarje na sumu (tudi tiste, ki se le imajo za levičarje, sicer pa so vse prej kot to, mar ne, ljubljanski šerif), da so pri ocenjevanju kulture precej uspešni. Izvrstno znajo deliti na naše in nenaše, ko imajo kaj za deliti. Tu so pravi mojstri, vedno za svoje najdejo denar, četudi v proračun zavrtajo še eno luknjo več. 

Kako smo Slovenci prišli od naroda, ki je imel v rajnki Jugoslaviji komaj kakega predstavnika v reprezentancah skupinskih športov in ki je tedaj veljal za »skijaše«, do tega, da smo v svetovni špici praktično povsod? Nadaljevanje prispevka novega kolumnista Igorja Gošteta je na voljo naročnikom na spletno ali tiskano Domovino.