Knovs: Drenikova ni upoštevala zakona o tajnih podatkih. Laže Sova, Drenikova ali Erjavec?

Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes objavila javni del poročila o zapletih v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Knovs v poročilu ugotavlja, da slovenska agentka Simona Drenik ni upoštevala zakona o tajnih podatkih in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne enote za arbitražo.

Poročilo pa nikjer ne navaja, če je Drenikova delovala po čigavih navodilih ali pa je nevarne komunikacijske kanale uporabljala na lastno pest. Ugotavlja pa, da se izjave Simone Drenik ne ujemajo z izjavami Sove, prav tako pa tudi ne izjave Sove in takratnega ministra zunanje zadeve Erjavca.

Komisija ugotavlja, da je Drenikova opravila vsa potrebna izobraževanja in usposabljanja za tajne podatke, kar pomeni, da je bila seznanjena, da komunikacija tajnih in občutljivih podatkov po stacionarni telefonski liniji in nezaščiteni mednarodni liniji ni dovoljena. V poročilu navajajo tudi, da so pogovori Drenikove in slovenskega arbitra Jerneja Sokolca, ki so vsebovali tajne in občutljive podatke, potekali zunaj prostorov zunanjega ministrstva, brez kriptiranih telefonskih povezav in zunaj delovnega časa Drenikove ter tudi brez vednosti MZZ, predsednika vlade in Sove.

"S tem, ko sta komunicirala po nezaščiteni komunikaciji, agentka ni upoštevala zakona o tajnih podatkih, podzakonskih aktov in pravil, ki jim je bila zavezana kot vodja projektne skupine in predstavnica vlade pred arbitražnim sodiščem," ugotavlja Knovs.

Nacionalni preiskovalni urad se je s to zadevo že ukvarjal, vendar ni podal nobene kazenske ovadbe proti vpletenim osebam, saj da zanje ni bilo podlage. Po opravljenih preveritvah in zbranih obvestilih je novembra 2017 na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podal zgolj poročilo.

Drenikova in Sova neusklajena glede sodelovanja

Komisija je ugotovila tudi razhajanja med izjavami Drenikove in Sove glede njunega sodelovanja v času arbitražnega postopka. Medtem ko je Drenikova dejala, da je bilo njeno sodelovanje s pooblaščenimi osebami iz Sove formalno in neformalno, Sova vztraja, da neformalnih delovnih pogovorov z agentko ni bilo. "Vsi pogovori in sestanki, ki so potekali med njo in pooblaščenimi osebami Sove v obdobju arbitražnega postopka, so bili uradni in formalni ne glede na to, ali so bili v prostorih agencije ali izven nje," piše v poročilu.

Knovs je sklenil, da pri delu projektne enote v nobenem segmentu ni šlo za razkorak med teorijo in prakso glede varnostnih zahtev ter glede finančnih in ostalih materialnih sredstev, kot je dejala Drenikova, saj so bila finančna sredstva, tehnična oprema in strokovna znanja za potrebe arbitražnega postopka vedno in v celoti zagotovljeni.

Sekolec je vedel, da mora biti nepristranski, a je s slovensko stranjo komuniciral

Knovs glede arbitra Sekolca v poročilu piše, da je bil že pred nastopom funkcije slovenskega arbitra izkušen arbiter z veliko prakse pravilih, povezanih z arbitražnim postopkom. "Vedel je, da mora biti ves čas odločanja povsem nepristranski in neodvisen od strank. Kljub temu je bil v kontaktih in razgovorih s slovensko agentko in to po nezaščiteni mednarodni telefonski liniji," izpostavlja poročilo.

Knovs tudi meni, da odločitev za Sekolca, ki ni strokovnjak za pomorsko in mednarodno javno pravo", morda ni bila najboljša. "Na začetku tudi sam ni imel ambicij, da bi postal arbiter, razpolagal pa je z nekaterimi imeni za arbitra, ki jih je ponudil slovenski strani. Kot kaže, so ga po nekaj opravljenih razgovorih prepričali, da se prijavi na razpis za arbitra," piše v poročilu.

Kdo laže glede stacionarnih telefonov? Erjavec ali Sova?

Knovs je zanikala navedbe Karla Erjavca, ki je bil v času arbitražnega postopka zunanji minister, da sta ga dva operativca Sove podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Sova namreč ministra ni nikoli varnostno osveščala, ne v prostorih agencije ne v prostorih MZZ, piše v poročilu.

Ob tem izpostavlja, je Erjavec v funkciji zunanjega ministra na podlagi zakona o tajnih podatkov lahko dostopal do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do njih, pristojna služba MZZ pa zanj ni izvedla usposabljanja.

Komisija je javni del poročila, ki obsega 17 strani, sprejela brez glasu proti na seji minuli petek. Državni zbor bo zaprti in javni del poročila predvidoma obravnaval na seji, ki se bo začela 16. decembra. Knovs je ob tem sporočil, da dodatnih izjav v zvezi s poročilom ne bodo dajali, saj da "javni del poročila predstavlja vsa potrebna dejstva ter ugotovitve in stališča komisije, s katerimi lahko seznani zainteresirano javnost".

Komisija je obravnavala, kako je lahko prišlo do prisluhov sicer nedovoljene komunikacije med slovensko agentko Simono Drenik in arbitrom Jernejem Sekolcem v arbitražnem postopku za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško.

Drenikova: Knovs nima pristojnosti, Erjavec: Tonin me politično preganja

Simona Drenik v odzivu na poročilo Knovs vztraja, da ni kršila zakona o tajnih podatkih. Pri tem poudarja, da stoji za vsemi svojimi trditvami in še vedno meni, da ni v ničemer kršila zakona o tajnih podatkih, kar so "po moji vednosti ugotovili tudi pristojni organi".

"Menim, da je bilo delovanje Knovs ultra vires, torej izven njenih pristojnosti, na kar sem opozarjala že na samem pogovoru na komisiji. To tudi izhaja iz objavljenega poročila," je ocenila Drenikova.

Odzval se je tudi nekdanji zunanji minister Karl Erjavec. Gre za tipičen politični napad, je dejal, navedbe v poročilu pa označil za netočne in zavajajoče.

Predsednik Knovs Matej Tonin po njegovih besedah komisijo zlorablja za napad na politične nasprotnike, iz celotne zgodbe pa "na koncu ni nič", je prepričan Erjavec. Vztraja pri trditvah, da sta ga takrat na zunanjem ministrstvu obiskala dva operativca Sove in ga podučila, da lahko komunicira po stacionarnih telefonskih linijah. Erjavec pojasnjuje, da tega neformalnega pogovora na ministrstvu niso zavedli. "Res pa je, da o tem ni bilo tečaja na Sovi," je dejal. Po njegovem gre za poskuse zavajanja, "želi se me predstaviti, kot da lažem".