Kdo na misijah pobija lokalno prebivalstvo?!? Izjava, ki simbolizira vso demagogijo nasprotnikov investicij v Slovensko vojsko
Slovenska vojska je spet pribita na križ. Ne le, da ji del opozicije streže po preživetju z referendumskimi pobudami, tokrat je protivladni aktivizem prek vodilnih medijev dosegel svoj vrhunec s sobotno izjavo redne gostje oddaje Zadnja Beseda, Jadranke Juras, na TV Slovenija, "...da je velika odgovornost, da hodiš na misije in pobijaš lokalno prebivalstvo." Takšna stališča nimajo ničesar niti s SV niti z resnico, odražajo pa miselnost skrajno leve politične opcije.
Stranka Levica si od referenduma za preprečitev prepotrebnih vlaganj v Slovensko vojsko obeta novo revolucionarno zmago. Zanesenjaškega navdušenja jim res ne manjka. A tokrat preseneča dejstvo, da se jim je v njihovem boju proti "reakcionarnim silam" pridružila SD, torej stranka, ki je v svoji preteklosti do obrambne tematike gojila drugačen odnos kot Levica. SD je namreč dajala vtis, da ji je mar za varnost državljanov in države, trenutne dejavnosti pa izpričujejo popolnoma nasprotna stališča.
Mirne duše lahko rečem, da se je SD spustila na nivo tekmovanja z Levico, kdo bo bolj lev. V prerivanju za isti kos volilne pogače se je v duhu "progresivnosti" svojih tovarišev z Zahoda radikalizirala, kar se zelo očitno kaže skozi spremenjen odnos do varnosti, hkrati pa ta radikalizacija razgalja dvoje: 1) SD je izgubila svoj kompas, saj se ni zmožna pozicionirati v slovenski politični prostor kot resna levo sredinska stranka, in 2) SD je razklana, kljub temu, da se navzven trudi kazati obraz notranje enotnosti.
Ta razklanost je očitno posledica dejstva, da se novo vodstvo z radikalizacijo odmika od svojega članstva zmernejših stališč. Spomnimo se župana Ilirske Bistrice Rojca, ki je skupaj z veliko večino županov obmejnih občin ministru Toninu izročil prošnjo lokalnih skupnosti za aktivacijo "spornega" 37. a člena. Njegovo skrb za svoje ljudi je vodstvo stranke nagradilo z grožnjami o izključitvi.
SD je v svojih najboljših časih med svojimi člani in simpatizerji lahko naštela kar nekaj strokovnjakov s področja obrambe in varnosti. Danes temu ni več tako. Pojasnilo na tem mestu ni potrebno. Tisti pa, ki še niso odšli, aktualnim eskapadam strankarskega vodstva nasprotujejo, in podpirajo vladni predlog, kot na primer nekdanja obrambna ministrica dr. Jelušičeva, ki je za Domovino pred kratkim povedala, da bi investicije rešile najbolj osnovne probleme SV, predvidela pa jih je levo sredinska vlada z Andrejo Katič kot resorno ministrico.
Radikalizacija je SD-ju odnesla strokovnjake, prinesla pa delovanje in metode v stilu Antife. Na spletu je moč zaslediti zavajajočo propagando, češ, reakcionarna vlada kupuje tanke, namesto, da bi vlagala v zdravstvo. Za referendumsko kampanjo, s katero med ljudi širijo takšne laži (rad bi rekel drugače, a žal ne morem) uporabljajo tudi plačljiva spletna oglaševalska orodja. Da, plačujejo za širjenje zavajajočih informacij.
No, nenazadnje za to plačujemo mi vsi, saj smo bili zavajanjem podobnega kalibra priča tudi v ponedeljkovem Studiu City. Pa ne le s strani koordinatorja Mesca, ki je v svojem nasprotovanju ministru Toninu dejstva vztrajno jemal iz konteksta in jih interpretiral prosto po Kapitalu, tudi uredništvo je v vsej svoji nepristranskost na zaslonu izpisalo neresnične in zavajujoče podatke o državnih vlaganjih. Le zakaj? Odgovor je kot na dlani. Sicer so se kasneje opravičili, a vseeno toplo priporočam v branje Domovinin članek, kjer so predstavljene realne številke. Tako, da ne boste zavedeni.
Kaj se torej dogaja na levem političnem polu? Nivo njihove komunikacije je strmoglavil, vsebina temelji na zavajanju javnosti... Ob vsem tem kaosu je na mestu vprašanje, ki ga zastavlja dr. Miro Haček: "Kakšen strateški politični razmislek so naredili, da so lahko ocenili, da se jim to splača?"
No, razmislek ni bil kaj prida strateški, saj je pri njihovem delovanju prisotna nekakšna neiskrena živčnost, stvar pa je razumnemu človeku dokaj jasna: cilj je vrnitev na oblast, metoda pa je rušenje vlade za vsako ceno. To je to; nasprotujejo lastnemu predlogu, ker ga bo izvedla Janševa vlada. Nihče, absolutno nihče, pa ne razmišlja o realnih posledicah: učinek njihovega družbenopolitičnega eksperimentiranja je za varnost državljanov lahko katastrofalen. Ob tem, da nojevsko zanikanje realnega varnostnega stanja in zavračanje stroke ne prineseta kredibilnosti, lahko zaključimo, da političnega kapitala ne bodo pridobili.
Nasprotnikom investicij v SV je uspelo zbrati nad 28,000 podpisov, nato je sledilo prerekanje o ustavnosti referenduma. Ustava namreč prepoveduje referendume, ki bi lahko ogrozili varnost Slovenije. Koordinator Mesec sicer trdi, da referendum slednje ne ogroža, in se strinja, "...da morajo biti vojaki dobro oblečeni in opremljeni."
A moram ga opomniti, da je osnovna dejavnost vsake vojske bojevanje, za kar se uporablja orožje. Čeprav napovedane investicije prednostno niso namenjene kupovanju le-tega, ne bi bilo čisto nič narobe, če bi bile. Da, opremljena vojska pomeni oborožena vojska. Tistemu drugemu pa se reče Civilna zaščita.
Trdim, da stališča Levice in SD ogrožata varnost Slovenije. Zakaj? Ker zagovarjajo le preprečevanje krepitve SV, ne ponujajo pa nobene alternative. Predložili niso niti enega strokovno utemeljenega, kaj šele izvedljivega predloga.
To, da gre nekomu ob popolnem nerazumevanju varnostne paradigme na živce naša "imperialistična" prisotnost v Afganistanu, pač ni opravičljiv razlog za botrovanje propadu SV. Je pa to odličen temelj za populistično prodajanje puhlic brez osnove v resničnem svetu. No, to je ta populizem, ki ogroža našo prihodnost.
Veste, lahko bi se spuščal v finančne detajle obrambnega proračuna. Lahko bi navajal specifikacije novih vojaških sistemov in utemeljeval upravičenost nakupov. Lahko bi predstavljal varnostno situacijo na mnogih ravneh, in zaključil, da je potrebno krepiti varnost v Sloveniji, Evropi in svetu. Pa ne bom. Dokler smo siti in na toplem, to v resnici nikogar ne zanima, bodimo iskreni. Opozoril pa bom na stvar, ki je mnogo bolj bistvena: na stanje duha pobudnikov referenduma.
Slednje je katastrofalno nizko. Da, razumem, želijo si nazaj na oblast, tja, kjer so bili že... vemo, od kdaj. A v teh svojih prizadevanjih so naredili kardinalno napako: v njihovih očeh nastop proti vojski pomeni nastop proti vladi. V resnici proti vojski pomeni proti varnosti. Proti lastnim ljudem. Politikantstvo, prežeto s popolno neodgovornostjo do lastne države in državljanov, ne bi smelo imeti prostora v demokratični družbi, saj je varnost pogoj za svobodo. Kljub temu takšne ideje dobivajo legitimnost v prevladujočih medijih.
Kako lahko nekdo deluje proti varnosti lastnih ljudi? To je vprašanje, vredno Dostojevskega. Jih žene sla po oblasti? Nevednost? Je nojevstvo še vedno močnejše od stroke? Da, stroke, ki pravi, da mora svobodna, demokratična družba vlagati v varnost, če hoče obstati. Ali gre za osebne zamere? Ni pomembno. Nobena od teh stvari ne sme odgovornega človeka zapeljati v dejanja, ki bi lahko ogrozile državo in njene ljudi. So torej predlagatelji referenduma (in njihovi volivci) odgovorni?
Absolutno ne. Odgovorno bi bilo, da ga. Jurasova ne zavaja o tem, kdo kje koga pobija, ker o tem očitno ni pravilno obveščena, niti za to ni kvalificirana. Le čevlje sodi naj kopitar; kdor hoče imeti trdna stališča o nečem, naj se najprej seznani s celotnim kontekstom dotične problematike.
Enako bi toplo priporočil koordinatorju Mescu: če hoče biti konstruktiven politik, bi se moral zavedati, da je vojska temelj varnosti, brez varnosti pa ni niti svobode, niti enakosti, niti bratstva. Moral bi se zavedati globalne varnostne paradigme. To loči resnega politika od zaslepljenega aktivista. Rade volje mu priskočim na pomoč.
In naj bo jasno: tolikokrat omenjeno "orožje" (pa tudi pravo orožje) je pogoj za splošno varnost, in ni namenjeno le za izvedbo revolucij.
Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.
Stranka Levica si od referenduma za preprečitev prepotrebnih vlaganj v Slovensko vojsko obeta novo revolucionarno zmago. Zanesenjaškega navdušenja jim res ne manjka. A tokrat preseneča dejstvo, da se jim je v njihovem boju proti "reakcionarnim silam" pridružila SD, torej stranka, ki je v svoji preteklosti do obrambne tematike gojila drugačen odnos kot Levica. SD je namreč dajala vtis, da ji je mar za varnost državljanov in države, trenutne dejavnosti pa izpričujejo popolnoma nasprotna stališča.
SD bolj levo od Levice?
Mirne duše lahko rečem, da se je SD spustila na nivo tekmovanja z Levico, kdo bo bolj lev. V prerivanju za isti kos volilne pogače se je v duhu "progresivnosti" svojih tovarišev z Zahoda radikalizirala, kar se zelo očitno kaže skozi spremenjen odnos do varnosti, hkrati pa ta radikalizacija razgalja dvoje: 1) SD je izgubila svoj kompas, saj se ni zmožna pozicionirati v slovenski politični prostor kot resna levo sredinska stranka, in 2) SD je razklana, kljub temu, da se navzven trudi kazati obraz notranje enotnosti.
Ta razklanost je očitno posledica dejstva, da se novo vodstvo z radikalizacijo odmika od svojega članstva zmernejših stališč. Spomnimo se župana Ilirske Bistrice Rojca, ki je skupaj z veliko večino županov obmejnih občin ministru Toninu izročil prošnjo lokalnih skupnosti za aktivacijo "spornega" 37. a člena. Njegovo skrb za svoje ljudi je vodstvo stranke nagradilo z grožnjami o izključitvi.
Kaj pravi stroka?
SD je v svojih najboljših časih med svojimi člani in simpatizerji lahko naštela kar nekaj strokovnjakov s področja obrambe in varnosti. Danes temu ni več tako. Pojasnilo na tem mestu ni potrebno. Tisti pa, ki še niso odšli, aktualnim eskapadam strankarskega vodstva nasprotujejo, in podpirajo vladni predlog, kot na primer nekdanja obrambna ministrica dr. Jelušičeva, ki je za Domovino pred kratkim povedala, da bi investicije rešile najbolj osnovne probleme SV, predvidela pa jih je levo sredinska vlada z Andrejo Katič kot resorno ministrico.
Radikalizacija je SD-ju odnesla strokovnjake, prinesla pa delovanje in metode v stilu Antife.
Radikalizacija je SD-ju odnesla strokovnjake, prinesla pa delovanje in metode v stilu Antife. Na spletu je moč zaslediti zavajajočo propagando, češ, reakcionarna vlada kupuje tanke, namesto, da bi vlagala v zdravstvo. Za referendumsko kampanjo, s katero med ljudi širijo takšne laži (rad bi rekel drugače, a žal ne morem) uporabljajo tudi plačljiva spletna oglaševalska orodja. Da, plačujejo za širjenje zavajajočih informacij.
No, nenazadnje za to plačujemo mi vsi, saj smo bili zavajanjem podobnega kalibra priča tudi v ponedeljkovem Studiu City. Pa ne le s strani koordinatorja Mesca, ki je v svojem nasprotovanju ministru Toninu dejstva vztrajno jemal iz konteksta in jih interpretiral prosto po Kapitalu, tudi uredništvo je v vsej svoji nepristranskost na zaslonu izpisalo neresnične in zavajujoče podatke o državnih vlaganjih. Le zakaj? Odgovor je kot na dlani. Sicer so se kasneje opravičili, a vseeno toplo priporočam v branje Domovinin članek, kjer so predstavljene realne številke. Tako, da ne boste zavedeni.
Kakšen politični kapital si ustvarjata Levica in SD?
Kaj se torej dogaja na levem političnem polu? Nivo njihove komunikacije je strmoglavil, vsebina temelji na zavajanju javnosti... Ob vsem tem kaosu je na mestu vprašanje, ki ga zastavlja dr. Miro Haček: "Kakšen strateški politični razmislek so naredili, da so lahko ocenili, da se jim to splača?"
No, razmislek ni bil kaj prida strateški, saj je pri njihovem delovanju prisotna nekakšna neiskrena živčnost, stvar pa je razumnemu človeku dokaj jasna: cilj je vrnitev na oblast, metoda pa je rušenje vlade za vsako ceno. To je to; nasprotujejo lastnemu predlogu, ker ga bo izvedla Janševa vlada. Nihče, absolutno nihče, pa ne razmišlja o realnih posledicah: učinek njihovega družbenopolitičnega eksperimentiranja je za varnost državljanov lahko katastrofalen. Ob tem, da nojevsko zanikanje realnega varnostnega stanja in zavračanje stroke ne prineseta kredibilnosti, lahko zaključimo, da političnega kapitala ne bodo pridobili.
Za ali proti?
Nasprotnikom investicij v SV je uspelo zbrati nad 28,000 podpisov, nato je sledilo prerekanje o ustavnosti referenduma. Ustava namreč prepoveduje referendume, ki bi lahko ogrozili varnost Slovenije. Koordinator Mesec sicer trdi, da referendum slednje ne ogroža, in se strinja, "...da morajo biti vojaki dobro oblečeni in opremljeni."
A moram ga opomniti, da je osnovna dejavnost vsake vojske bojevanje, za kar se uporablja orožje. Čeprav napovedane investicije prednostno niso namenjene kupovanju le-tega, ne bi bilo čisto nič narobe, če bi bile. Da, opremljena vojska pomeni oborožena vojska. Tistemu drugemu pa se reče Civilna zaščita.
Trdim, da stališča Levice in SD ogrožata varnost Slovenije. Zakaj? Ker zagovarjajo le preprečevanje krepitve SV, ne ponujajo pa nobene alternative. Predložili niso niti enega strokovno utemeljenega, kaj šele izvedljivega predloga.
To, da gre nekomu ob popolnem nerazumevanju varnostne paradigme na živce naša "imperialistična" prisotnost v Afganistanu, pač ni opravičljiv razlog za botrovanje propadu SV. Je pa to odličen temelj za populistično prodajanje puhlic brez osnove v resničnem svetu. No, to je ta populizem, ki ogroža našo prihodnost.
Kaj se torej dogaja na levem političnem polu? Nivo njihove komunikacije je strmoglavil, vsebina temelji na zavajanju javnosti.
Nizko stanje duha...
Veste, lahko bi se spuščal v finančne detajle obrambnega proračuna. Lahko bi navajal specifikacije novih vojaških sistemov in utemeljeval upravičenost nakupov. Lahko bi predstavljal varnostno situacijo na mnogih ravneh, in zaključil, da je potrebno krepiti varnost v Sloveniji, Evropi in svetu. Pa ne bom. Dokler smo siti in na toplem, to v resnici nikogar ne zanima, bodimo iskreni. Opozoril pa bom na stvar, ki je mnogo bolj bistvena: na stanje duha pobudnikov referenduma.
Slednje je katastrofalno nizko. Da, razumem, želijo si nazaj na oblast, tja, kjer so bili že... vemo, od kdaj. A v teh svojih prizadevanjih so naredili kardinalno napako: v njihovih očeh nastop proti vojski pomeni nastop proti vladi. V resnici proti vojski pomeni proti varnosti. Proti lastnim ljudem. Politikantstvo, prežeto s popolno neodgovornostjo do lastne države in državljanov, ne bi smelo imeti prostora v demokratični družbi, saj je varnost pogoj za svobodo. Kljub temu takšne ideje dobivajo legitimnost v prevladujočih medijih.
...odgovornosti pa ni
Kako lahko nekdo deluje proti varnosti lastnih ljudi? To je vprašanje, vredno Dostojevskega. Jih žene sla po oblasti? Nevednost? Je nojevstvo še vedno močnejše od stroke? Da, stroke, ki pravi, da mora svobodna, demokratična družba vlagati v varnost, če hoče obstati. Ali gre za osebne zamere? Ni pomembno. Nobena od teh stvari ne sme odgovornega človeka zapeljati v dejanja, ki bi lahko ogrozile državo in njene ljudi. So torej predlagatelji referenduma (in njihovi volivci) odgovorni?
Absolutno ne. Odgovorno bi bilo, da ga. Jurasova ne zavaja o tem, kdo kje koga pobija, ker o tem očitno ni pravilno obveščena, niti za to ni kvalificirana. Le čevlje sodi naj kopitar; kdor hoče imeti trdna stališča o nečem, naj se najprej seznani s celotnim kontekstom dotične problematike.
Enako bi toplo priporočil koordinatorju Mescu: če hoče biti konstruktiven politik, bi se moral zavedati, da je vojska temelj varnosti, brez varnosti pa ni niti svobode, niti enakosti, niti bratstva. Moral bi se zavedati globalne varnostne paradigme. To loči resnega politika od zaslepljenega aktivista. Rade volje mu priskočim na pomoč.
In naj bo jasno: tolikokrat omenjeno "orožje" (pa tudi pravo orožje) je pogoj za splošno varnost, in ni namenjeno le za izvedbo revolucij.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
17 komentarjev
Alojzij Pezdir
Pogled v zgodovino nam pove, da je Kidričeva Komunistična partija Slovenije že jeseni 1941 razglasila absoluten monopol na vsakršnim oboroženim odporom slovenskega naroda proti okupatorjem in sočasno obsodila na smrt vsakogar, ki bi prijel za orožje in se skušal upirati okupatorjem mimo absolutnega nadzora KPJ/KPS in njenih paravojaških partizanskih enot.
S tem je monopolna komunistična partija politično in vojaško prevzela absolutno oblast nad "ljudskim odporom" v imenu NOB, komunistične revolucije in državljanske vojne ter pod zavajajočo masko "ljudsko-frontnega gibanja OF" po političnih in vojaških strateških direktivah moskovske Kominterne oz. Stalinove KP SSSR.
Popoln nadzor nad JLA kot edino oboroženo silo v FLRJ/SFRJ ter pozneje tudi nad republiškimi enotami TO (po letu 1968) so centralistično in hierarhično vodene totalitarne partijske organizacije federacije in posameznih republik ohranile vse do zgodovinsko prelomne osvoboditve in osamosvojitve posameznih bivših republik ter do referendumske in ustavne uveljavitve večstrankarske parlamentarne demokracije v samostojni, neodvisni, suvereni in demokratični RS.
V skladu z delitvijo oblasti (na zakonodajno, izvršilno ter sodno vejo) je nekdanja monopolna in edina dovoljena partija (ZKS) v različnih poznejših podobah in premenah demokratičnih, ideoloških, političnih in premoženjskih social-demokratskih naslednic (ZLSD, SD) ustavno-pravno izgubila nekdanji absolutni monopol nad oboroženimi silami (JLA, TO), nad policijo (Ljudska milica) in nad tajno politično policijo (Udba, SDV).
Kot je videti v prvih treh desetletjih razvoja samostojne države ter demokratično skozi parlament nadzirane Slovenske vojske, Policije in Sove, se ideološki in politični dediči nekdanje totalitarne in monopolne partije v SD in tudi v kateri drugi stranki leve opozicije (zlasti v Levici) nikakor ne želijo in nočejo odreči nekdanjemu absolutnemu in prevladujočemu vplivu na vprašanja obrambe, javne varnosti, vojske, policije in obveščevalne dejavnosti.
In ker po veljavni ustavi v večstrankarski parlamentarni demokraciji SD in druge ideološke ter politične naslednice nekdanje monopolne partije nimajo več monopola in absolutne premoči na področjih oboroženih sil, policije in obveščevalnih agencij, skušajo, med drugim, tudi strateški in taktični razvoj Slovenske vojske maksimalno ovirati in zavirati, z njim pa tudi ovirati, zavirati in onemogočati sodelovanje RS in SV v evro-atlantskem zavezništvu Nato.
S sistematičnim, vztrajnim in neodgovornim neizvajanjem mednarodno veljavnih obljub in zavez RS in SV do mednarodne obrambne organizacije skušajo stranke SD in Levica nemara posredno celo izsiliti izključitev iz te najpomembnejše politične in obrambne organizacije razvitega svobodnega sveta.
Ustavno sporni predlog referenduma, ki ga skušata populistično in z mogočno aktivistično medijsko podporo izsiliti ekstremistična Levica in njena nekritična posnemovalka SD, je le še en dokaz, da se obe ideološki, politični in premoženjski naslednici nekdanje totalitarne in monopolne komunistične partije tudi po treh desetletjih ne moreta in nočeta sprijazniti s temelji večstrankarske parlamentarne ureditve ter veljavne ustave, po kateri ima demokratičen, legalen in legitimen nadzor nad SV, Policijo in Sovo v demokratični državi parlament oz. pristojni organi parlamenta, ki v največji meri odsevajo interesno in politično sestavo volilnega telesa.
Vsako iskanje drugih nadomestnih poti mimo veljavnega demokratičnega ustavnega reda in mimo pristojnih demokratično izvoljenih, legalnih in legitimnih organov je neustavno in protiustavno, kar bo zagotovo ugotovilo tudi Ustavno sodišče RS, če bodo nazadnjaški levi ekstremisti iz Levice in SD izsilili njegovo dokončno ustavno presojo.
nejo
Pravzaprav iz vašega prispevka sledi dejstvo, ki se ga pri nas zaveda premalo ljudi: v titovini smo imeli vojaško diktaturo, ki ji je na čelu stal maršal, mnogi generali so bili v vladi ali so opravljali druge važne civilne funkcije, JLA pa je bila ujčkana z mnogimi privilegiji, ki so bili civilistom nedostopni. Odsev vojaške diktature in vojaške hunte smo imeli še v trodomnem civilnem parlamentu samostojne Republike Slovenije. V parlamentu je v oficirski uniformi JLA sedel polkovnik Aksentijević, ki je kasneje v vojni postal general. Vojaško diktaturo so komunisti nakazali že z odlokom IOOF o zaščiti naroda z dne 16. sept. 1941. V njem je bilo zapisano, da bo vsak likvidiran, ki bi z uporom proti okupatorju začel mimo KPS (OF). In ta komunistična vojaška hunta se lahko pohvali, da je od leta 41 do 46, likvidirala skoraj milijon svojih nasprotnikov in njihovih otrok. Vodja jugoslovanske vojaške hunte se je neznansko rad družil z ostalimi svetovnimi vojaškimi diktatorji, od katerih je bil eden celo ljudožerec. In kakor smo letos izvedeli, je "naš" diktator še po smrti imel za norca svetovne politike in domačo javnost, ker so ga pokopali na skrivaj, za ves svet in domače pa so priredili "šov", ki se je imenoval "pogreb". Da pa zdajšnji levičarji zavračajo slovensko vojsko in gojijo skrivno željo izstopiti iz NATA, je pa najbrž želja, da bi oni imeli oblast nad vojsko in morebitna želja po uvedbi vojaške diktature.
nejo
Smo pozabili? Namreč: leta 1991 so levičarji ravno tako organizirali kampanjo proti oboroževanju. Vedeli so, slutili so, da bo ob razglasitvi samostojnosti prišlo do oboroženega spopada. In zahtevali so razorožitev Slovenije, češ, da so pacifisti.
In do razorožitve je dejansko prišlo. Začela so se prazniti skladišča orožja, ki je bilo last TO (teritorialna obramba). Kučan je vedel za ta dekret, pa ga ni hotel preklicati. V zadnjem momentu je takratna vlada dosegla, da se je vračanje orožja ustavilo. Kaj bi bilo, če bi bili takrat povsem brez orožja? Janša, kot obrambni minister, je takrat (zdi se mi, da na skrivaj) poskrbel vsaj za nekaj orožja. V smetarskih kamionih se ga je vozilo iz Avstrije.
Danes smo ponovno na isti točki. Idejni nasledniki partizanstva hočejo državo brez orožja!!! Nočejo varne države!!! Oboroževali bi se le, če bi bili izgledi za boj proti lastnemu narodu, kakor je to že bilo v preteklosti. Dajmo, ustavimo jih!
nejo
"Kakšen politični kapital si ustvarjata Levica in SD?"
Nikakršnega. Ti ljudje so preprosto - ZNORELI. Od takih ljudi pa lahko pričakuješ samo (prosto po Churchillu) trpljeneje, znoj in kri.
So še možnosti, da jih ustavimo?
Martin
To se vidi, da "naprednjaki" živijo z glavo v ZDA in mislijo, da so njihovi problemi tudi naši problemi.
P. Kos
Se zelo strinjam. Tudi sam se čudim.
Alojzij Pezdir
Najbrž ni države na svetu, ki bi dajala na mimo veljavnega ustavnega reda na izsiljeni referendum glasovanje o davkih in drugih nujnih stroških sodobne, demokratične in urejene države za zagotavljanje javnega reda in miru, nacionalne varnosti, javnega zdravja ter temeljnih predpogojev za socialno blaginjo državljanov.
Politiki, ki se skušajo na tako zavrženo populističen, demagoški, samo-destruktiven in sprevrženo protiustaven način demagoško "prikupiti" delu najbolj nekritičnih in ideološko zavedenih in zasvojenih državljanov, kot to počenjajo prvaki in aparatčiki opozicijske ekstremistične Levice in nekritično lakajsko imitatorske SD, so vredni popolnoma enake družbene obsodbe, kakršno si zaslužijo dejavni vele-izdajalci interesov lastne države, lastne nacije, lastne državne ustavne ureditve in lastnih oboroženih ter drugih sil za zagotavljanje osnov nacionalne varnosti.
Upam in verjamem, da bo izdajalskim in lahkomiselnim potencialnim izdajalcem lastne države, lastnega naroda, lastnih sodržavljanov in veljavnega ustavnega in pravnega reda čim prej odločno, jasno in nedvoumno odgovorilo poklicano in pristojno Ustavno sodišče RS in jih postavilo tja, kjer je mesto: izven veljavne ustavne ureditve, izven evropsko pojmovane vladavine prava in izven formalno-pravnih ter političnih mednarodnih vrednot in zavez skupnosti držav EU in evro-atlantskega obrambnega zavezništva Nato.
P. Kos
Ali lahko od nekoga, ki zagovarja Čordića, pričakuješ kaj drugega?!
Tudi Čordić je pljuval po Slovenski vojski in jo zmerjal na prireditvi, kamor mu je nepooblaščen vstop omogočila, menda, kar RTV.
Kdor žali Slovensko vojsko žali slovenski narod!
p.s.: glede na to, da sta bila oba incidenta pod okriljem RTV, ni pričakovati opravičila.
Potrebno je vedeti, da Zadnja beseda ne poteka v živo, zato ni šlo za pomoto, temveč načrt.
Ljubljana
Hvala za to inf. Sicer ne gledam je pa to pomembna inf !!
Ljubljana
glejte, ne ger za nasprotnike investicij v vojsko...
Gre za NASPROTNIKE Slovenije, SLO poštenih ljudi, vlade, ki ogroža 75 letne privilegije in razkriva zločine inkriminal. Gre za nasprotnike resnice.Gre za koritarje, ki bašejo v žepe miljone evrov vašega denarja.
Čudim se sicer vsakemu ki gleda protinarodno RTV ! Zelo čudim !
P. Kos
Se zelo strinjam. Tudi sam se čudim.
Marija Perko
Oddaja Zadnja beseda je čudovit primer oddaje, ki je namenjena poneumljanju ljudi! Glede na to, da je neumnih požiralcev RTV vsebin že kritično preveč, se mi zdi, da oddaja ne prispeva k izboljšanju stanja duha pri nas. Upam si trditi, da ga celo poslabšuje. Izbor povabljenih gospa je prozoren, z eno izjemo, za katero ne vem ali naj se zgražam ali naj ji čestitam. Te oddaje že dolgo ne gledam več, ker ne pomnim kdaj sem nazadnje s takim besom ugasnila televizor. Je imela gospa Smej Novakova proste roke pri tem koga bo povabila v oddajo!? So ji uredniki sugerirali katere dame so dobrodošle gostje!?
Oddaja me asociira na kokošnjak. Ko bi si dame izmenjavale kuharske recepte ali si pripovedovale osebne zgodbe, ja, ampak tukaj se odpirajo resne teme, ženske o vsem vse vedo in na koncu izpade kot da je res tisto kar je zadnja beseda! ... in potem Jurasova ve vse o žrtvah vAfganistanu... In Kresalova o...
In Koširjeva... in Vetrihova... Ups, saj ni mogoče! Same strupene LEVIČARKE!!
Zdaj razumem zakaj v soboto ob lepem terminu, ko ležem na kavč in se želim malo sprostiti!
V življenju ni naključij! Na RTV tudi ne!
helena_3
Ob tejle izjavi Jurasove sem ostala brez besed.
Upam, da se bo odzval minister in tudi predsednik Pahor.
Mesečnik seveda nima namena postati konstruktiven politik, demagogija je njegovo področje. Žalostno je samo, da mu toliko ljudi nasede. Tu se vidi nivo teh ljudi.
Tone
Mene zanima, če bi kdo na Domovini naredil analizo, koliko denarja namenijo druge države za zdravstvo na prebivalca?
Npr. Avstrija, Italija, Švica...
Rajko Podgoršek
Slovenska levica popolnoma napačno ocenjuje mednarodnopolitično situacijo v svetu. A to resnici na ljubo ni prvič. Naj to počnejo v zavetju spletnih medijev ter poslanskih pisarn, za državo pa bo bolje, da odločno vztraja na poti zagotavljanja lastne varnosti. Tudi z normalno opremljeno vojsko.
Sprehajalec
Kot državljan Republike Slovenije ZAHTEVAM, da se RTV Ljubljana izjasni na katerih misijah se je to zgodilo in Ministra z Obrambo, da se javno izjasni o številu pobitih. Če je res, da so pobiti domačini se mora nujno zgoditi pregled vseh dogodkov za vsako obdobje in zahtevati politično in objektivno odgovornost od načelnika general štaba in takratnega obrambnega ministra, ter seveda od poveljnika oboroženih sil.
Če pa se to ni zgodila, naj pa ga. Juvanova leti iz RTV hiše skozi zaprto okno v četrtem nadstropju in zahtevam, da tov. Kadunc TAKOJ oddajo prekine v rednem sporedu, ter zahteva odškodninsko odgovornost od urednice, tako za začetek okoli 20.000 EUR. Ker ima ustrezno situiranega partnerja in imata pogodbeno urejeno navzven partnersko zvezo, bo RTV lahko brez težav izterjala odškodnino.
Seveda se to ne bo zgodilo, ker so levičarji zaščiteno kot kočevski medvedi!
Ljubljana
gospa Juvanova...??????????????
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.