Kdo na misijah pobija lokalno prebivalstvo?!? Izjava, ki simbolizira vso demagogijo nasprotnikov investicij v Slovensko vojsko

(vir foto: Slovenskavojska.si)
Slovenska vojska je spet pribita na križ. Ne le, da ji del opozicije streže po preživetju z referendumskimi pobudami, tokrat je protivladni aktivizem prek vodilnih medijev dosegel svoj vrhunec s sobotno izjavo redne gostje oddaje Zadnja Beseda, Jadranke Juras, na TV Slovenija, "...da je velika odgovornost, da hodiš na misije in pobijaš lokalno prebivalstvo." Takšna stališča nimajo ničesar niti s SV niti z resnico, odražajo pa miselnost skrajno leve politične opcije.


Posnetek komentarja Roka Freliha je na voljo na koncu prispevka.




Stranka Levica si od referenduma za preprečitev prepotrebnih vlaganj v Slovensko vojsko obeta novo revolucionarno zmago. Zanesenjaškega navdušenja jim res ne manjka. A tokrat preseneča dejstvo, da se jim je v njihovem boju proti "reakcionarnim silam" pridružila SD, torej stranka, ki je v svoji preteklosti do obrambne tematike gojila drugačen odnos kot Levica. SD je namreč dajala vtis, da ji je mar za varnost državljanov in države, trenutne dejavnosti pa izpričujejo popolnoma nasprotna stališča.

SD bolj levo od Levice?


Mirne duše lahko rečem, da se je SD spustila na nivo tekmovanja z Levico, kdo bo bolj lev. V prerivanju za isti kos volilne pogače se je v duhu "progresivnosti" svojih tovarišev z Zahoda radikalizirala, kar se zelo očitno kaže skozi spremenjen odnos do varnosti, hkrati pa ta radikalizacija razgalja dvoje: 1) SD je izgubila svoj kompas, saj se ni zmožna pozicionirati v slovenski politični prostor kot resna levo sredinska stranka, in 2) SD je razklana, kljub temu, da se navzven trudi kazati obraz notranje enotnosti.

Ta razklanost je očitno posledica dejstva, da se novo vodstvo z radikalizacijo odmika od svojega članstva zmernejših stališč. Spomnimo se župana Ilirske Bistrice Rojca, ki je skupaj z veliko večino županov obmejnih občin ministru Toninu izročil prošnjo lokalnih skupnosti za aktivacijo "spornega" 37. a člena. Njegovo skrb za svoje ljudi je vodstvo stranke nagradilo z grožnjami o izključitvi.

Kaj pravi stroka?


SD je v svojih najboljših časih med svojimi člani in simpatizerji lahko naštela kar nekaj strokovnjakov s področja obrambe in varnosti. Danes temu ni več tako. Pojasnilo na tem mestu ni potrebno. Tisti pa, ki še niso odšli, aktualnim eskapadam strankarskega vodstva nasprotujejo, in podpirajo vladni predlog, kot na primer nekdanja obrambna ministrica dr. Jelušičeva, ki je za Domovino pred kratkim povedala, da bi investicije rešile najbolj osnovne probleme SV, predvidela pa jih je levo sredinska vlada z Andrejo Katič kot resorno ministrico.
Radikalizacija je SD-ju odnesla strokovnjake, prinesla pa delovanje in metode v stilu Antife.

Radikalizacija je SD-ju odnesla strokovnjake, prinesla pa delovanje in metode v stilu Antife. Na spletu je moč zaslediti zavajajočo propagando, češ, reakcionarna vlada kupuje tanke, namesto, da bi vlagala v zdravstvo. Za referendumsko kampanjo, s katero med ljudi širijo takšne laži (rad bi rekel drugače, a žal ne morem) uporabljajo tudi plačljiva spletna oglaševalska orodja. Da, plačujejo za širjenje zavajajočih informacij.

No, nenazadnje za to plačujemo mi vsi, saj smo bili zavajanjem podobnega kalibra priča tudi v ponedeljkovem Studiu City. Pa ne le s strani koordinatorja Mesca, ki je v svojem nasprotovanju ministru Toninu dejstva vztrajno jemal iz konteksta in jih interpretiral prosto po Kapitalu, tudi uredništvo je v vsej svoji nepristranskost na zaslonu izpisalo neresnične in zavajujoče podatke o državnih vlaganjih. Le zakaj? Odgovor je kot na dlani. Sicer so se kasneje opravičili, a vseeno toplo priporočam v branje Domovinin članek, kjer so predstavljene realne številke. Tako, da ne boste zavedeni.

Kakšen politični kapital si ustvarjata Levica in SD?


Kaj se torej dogaja na levem političnem polu? Nivo njihove komunikacije je strmoglavil, vsebina temelji na zavajanju javnosti... Ob vsem tem kaosu je na mestu vprašanje, ki ga zastavlja dr. Miro Haček: "Kakšen strateški politični razmislek so naredili, da so lahko ocenili, da se jim to splača?"

No, razmislek ni bil kaj prida strateški, saj je pri njihovem delovanju prisotna nekakšna neiskrena živčnost, stvar pa je razumnemu človeku dokaj jasna: cilj je vrnitev na oblast, metoda pa je rušenje vlade za vsako ceno. To je to; nasprotujejo lastnemu predlogu, ker ga bo izvedla Janševa vlada. Nihče, absolutno nihče, pa ne razmišlja o realnih posledicah: učinek njihovega družbenopolitičnega eksperimentiranja je za varnost državljanov lahko katastrofalen. Ob tem, da nojevsko zanikanje realnega varnostnega stanja in zavračanje stroke ne prineseta kredibilnosti, lahko zaključimo, da političnega kapitala ne bodo pridobili.

Za ali proti?


Nasprotnikom investicij v SV je uspelo zbrati nad 28,000 podpisov, nato je sledilo prerekanje o ustavnosti referenduma. Ustava namreč prepoveduje referendume, ki bi lahko ogrozili varnost Slovenije. Koordinator Mesec sicer trdi, da referendum slednje ne ogroža, in se strinja, "...da morajo biti vojaki dobro oblečeni in opremljeni."

A moram ga opomniti, da je osnovna dejavnost vsake vojske bojevanje, za kar se uporablja orožje. Čeprav napovedane investicije prednostno niso namenjene kupovanju le-tega, ne bi bilo čisto nič narobe, če bi bile. Da, opremljena vojska pomeni oborožena vojska. Tistemu drugemu pa se reče Civilna zaščita.

Trdim, da stališča Levice in SD ogrožata varnost Slovenije. Zakaj? Ker zagovarjajo le preprečevanje krepitve SV, ne ponujajo pa nobene alternative. Predložili niso niti enega strokovno utemeljenega, kaj šele izvedljivega predloga.

To, da gre nekomu ob popolnem nerazumevanju varnostne paradigme na živce naša "imperialistična" prisotnost v Afganistanu, pač ni opravičljiv razlog za botrovanje propadu SV. Je pa to odličen temelj za populistično prodajanje puhlic brez osnove v resničnem svetu. No, to je ta populizem, ki ogroža našo prihodnost.
Kaj se torej dogaja na levem političnem polu? Nivo njihove komunikacije je strmoglavil, vsebina temelji na zavajanju javnosti.

Nizko stanje duha...


Veste, lahko bi se spuščal v finančne detajle obrambnega proračuna. Lahko bi navajal specifikacije novih vojaških sistemov in utemeljeval upravičenost nakupov. Lahko bi predstavljal varnostno situacijo na mnogih ravneh, in zaključil, da je potrebno krepiti varnost v Sloveniji, Evropi in svetu. Pa ne bom. Dokler smo siti in na toplem, to v resnici nikogar ne zanima, bodimo iskreni. Opozoril pa bom na stvar, ki je mnogo bolj bistvena: na stanje duha pobudnikov referenduma.

Slednje je katastrofalno nizko. Da, razumem, želijo si nazaj na oblast, tja, kjer so bili že... vemo, od kdaj. A v teh svojih prizadevanjih so naredili kardinalno napako: v njihovih očeh nastop proti vojski pomeni nastop proti vladi. V resnici proti vojski pomeni proti varnosti. Proti lastnim ljudem. Politikantstvo, prežeto s popolno neodgovornostjo do lastne države in državljanov, ne bi smelo imeti prostora v demokratični družbi, saj je varnost pogoj za svobodo. Kljub temu takšne ideje dobivajo legitimnost v prevladujočih medijih.

...odgovornosti pa ni


Kako lahko nekdo deluje proti varnosti lastnih ljudi? To je vprašanje, vredno Dostojevskega. Jih žene sla po oblasti? Nevednost? Je nojevstvo še vedno močnejše od stroke? Da, stroke, ki pravi, da mora svobodna, demokratična družba vlagati v varnost, če hoče obstati. Ali gre za osebne zamere? Ni pomembno. Nobena od teh stvari ne sme odgovornega človeka zapeljati v dejanja, ki bi lahko ogrozile državo in njene ljudi. So torej predlagatelji referenduma (in njihovi volivci) odgovorni?

Absolutno ne. Odgovorno bi bilo, da ga. Jurasova ne zavaja o tem, kdo kje koga pobija, ker o tem očitno ni pravilno obveščena, niti za to ni kvalificirana. Le čevlje sodi naj kopitar; kdor hoče imeti trdna stališča o nečem, naj se najprej seznani s celotnim kontekstom dotične problematike.

Enako bi toplo priporočil koordinatorju Mescu: če hoče biti konstruktiven politik, bi se moral zavedati, da je vojska temelj varnosti, brez varnosti pa ni niti svobode, niti enakosti, niti bratstva. Moral bi se zavedati globalne varnostne paradigme. To loči resnega politika od zaslepljenega aktivista. Rade volje mu priskočim na pomoč.

In naj bo jasno: tolikokrat omenjeno "orožje" (pa tudi pravo orožje) je pogoj za splošno varnost, in ni namenjeno le za izvedbo revolucij.



Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike