Nekdanja ministrica SD dr. Jelušičeva ne razume zahtev po referendumu, saj zakon rešuje najbolj osnovne probleme Slovenske vojske

foto: oglas Levice in SD

Po tem, ko je v petek Državni zbor sprejel Zakon o investicijah v Slovenski vojski, sta se stranki Levica in Socialni demokrati lotili zbiranja podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, ki bi preprečil uveljavitev omenjenega zakona.

Čeprav še ni jasno, ali je referendum o tem zakonu sploh dopusten, v oči bode očitno zavajanje, ki sta si ga privoščili stranki v svoji kampanji. Zadevo smo analizirali s strokovnjaki s področja komuniciranja ter obrambe, ki so vsi po vrsti do ravnanja obeh strank izrazito kritični.

Medtem ko stranka Levica na spletni strani 780milijonov.si podpisnike nagovarja s sloganom 780 milijonov za blaginjo, ne za orožje, so šli pri Socialnih demokratih še dlje. Narisali so karikaturo tanka in dveh zdravstvenih delavcev ter zapisali: »780 MIO za TANKE? Ne, hvala!«.

Tako v SD kot v Levici so se poslužili zavajajočega oglaševanja, saj njihovi slogani očitno ne ustrezajo realnemu stanju načrtovanih investicij v Slovensko vojsko.

Glede zavajajočega oglaševalskega pristopa smo se z vprašanjem obrnili tudi na stranko SD. Takole so nam odgovorili:

“Tanki, uporabljeni v vprašanju in grafiki, so prispodoba orožja, torej oklepnikov in druge vojaške opreme. Ne gre namreč za “povsem druge namene”, kot trdite v vprašanju, ampak za oboroževanje, na primer za oklepna bojna vozila (408 milijonov EUR), za katerega bo šla velika večina teh sredstev.”

Zakon o investicijah v Slovensko vojsko predvideva investicije v višini 780 milijonov v šestih letih (med leti 2021 in 2026). Približno polovica bo namenjena za oklepne transporterje, ki so namenjena prevozu in zaščiti slovenskih vojakov, del njih pa tudi bojni podpori pehoti na bojišču. Slovenija jih potrebuje za vzpostavitev motoriziranega bataljona, k vzpostavitvi katerega je v okviru severnoatlantskega zavezništva zavezala že pred več kot desetletjem.

Tanki so gosenična močno oklepljena vozila z veliko ognjeno močjo, namenjena predvsem za napadalne naloge in niso namenjena prevozu moštva. Teh pa Slovenija ne kupuje.

Slovenija bo kupila še dva velika transportna helikopterja, ki lahko prevažata od 12-15 ljudi in transportno letalo. Poleg uporabe na vojaških misijah so helikopterji pomembni tudi pri reševanju v primeru naravnih nesreč pri nas.

Poleg tega bo denar šel še za obnovo slovenskih vojašnic in za osebno opremo vojakov. Že samega orožja je v celotni šest-letni investiciji manjši delež, o tankih pa seveda sploh ni govora.

Oglas proti nakupu tankov, ki jih nihče ne kupuje, je zavajajoč

Za oceno oglasa, s katerim podpise zbira stranka Socialni demokrati, smo prosili strokovnjaka za komuniciranje dr. Dejana Verčiča, ter obrambna strokovnjaka dr. Ljubico Jelušič, nekdanjo obrambno ministrico iz vrst SD, in nekdanjega predstojnika katedre za obramboslovje, dr. Vladimirja Prebiliča.

Verčič opozarja, da je oglas proti nakupu tankov, ki jih nihče ne kupuje napaka. »Napaka zato, ker se z njim SD predstavlja kot poresnična stranka, ki populistično igra na čustva, namesto da bi demokratičen proces odločanja utemeljevala na dejstvih. Slovenija je dovolj bogata, da si lahko privošči vse funkcije polne države. Ne gre za ali-ali, temveč za in-in: potrebujemo boljše zdravstvo in boljšo vojsko.«

Da se oblikovalci letaka ne spoznajo na obrambno področje, ocenjuje tudi Ljubica Jelušič, ki pa zadevo vzame dobronamerno, kot karikaturo ter opozori tudi na korupcijske škandale v zdravstvu.

A bolj kot na samo zgrešenost ikonografije in zavajajočih sloganov oba, tako dr. Jelušičeva kot dr. Prebilič opozorita na globlji problem v ozadju kampanje – nujna potrebnost investicij in ustvarjanje vtisa nepotrebnosti vlaganja v obrambni sistem.

Gre za investicije, ki jih je načrtovala že levosredinska vlada

Gre namreč za to, da so se sredstva za obrambo od finančne krize naprej znižala nesorazmerno bolj kot na drugih resorjih. Zakon o investicijah tako končno vrača vojsko na logiko dolgoročnega načrtovanja modernizacije in ureja tudi vire financiranja za to.

Jelušičeva dodaja, da  so v zakonu, proti kateremu Socialni demokrati zdaj razpisujejo referendum, predvidene pretežno iste investicije, kot jih je v investicijski načrt ministrstva za obrambo uvrstila že SD-jeva ministrica Andreja Katič.

Profesorica obramboslovja, nekdanja ministrica za obrambo iz vrst Socialnih demokratov, dr. Ljubica Jelušič (vir foto: wikipedia)

»Dejstvo je da je prav levosredinska vlada sprejela planske podlage za kasnejši zakon, in drugo dejstvo je, da sedanji zakon o investicijah rešuje najbolj osnovne  probleme opremljanja SV in je daleč od tistega, kar bi potrebovali za sodobno opremljeno vojsko, ki bi privabljala mlade ljudi v svoje vrste in ki bi tudi veljala za primerno bojno silo v tem delu Evrope, na katerem se ščiti edini ravninski prehod iz Zahodne Evrope oziroma Padske nižine na Balkan in v vzhodno Evropo (prehodu pravimo v vojaškem jeziku Postojnska vrata).«

Prebilič opozarja, da je dolgoletna finančna podhranjenost, za katero so v veliki meri odgovorni Socialni demokrati, sistem pripeljala na rob zloma, zaradi česar preštevilni posamezniki danes iz vojske odhajajo. »Kadarkoli je govora o zagotavljanju virov, ki omogočajo zgolj izključno varno izvajanje nalog v dobrobit Republike Slovenije, je prav obrambni sistem predstavljen kot nepotreben, nezaželen, neperspektiven, instrumentaliziran za potrebe politike vsemu vojaškemu profesionalizmu navkljub.«

In vse to kljub temu, da je po Prebiličevi oceni prav obrambni sistem največ prispeval k blaginji in reševanju gospodarske in ekonomske krize. S tem odgovarja tudi pobudnikom referenduma, ki jih skrbi, da bomo namesto v blaginjo vlagali v orožje. Ob tem opozori na nekatera ključna zavajanja.

Transparentnost porabe virov

Slovenska vojska bo vire porabljala postopoma, vsako leto dobrih 120 milijonov evrov. Sproti bo torej mogoče preverjati tudi smiselnost posameznih nakupov in njihovo transparentnost. Jelušičeva tukaj dodaja: »Naročila v obrambnem sektorju so v zadnjem desetletju podvržena zelo velikim nadzorstvenim mehanizmom, od EU do domačih revizorskih – skoraj ni bilo načrta o obrambnih nabavah, ki ga ne bi pod drobnogled vzel revizor. Vse to v bistvu onemogoča korupcijo pri teh nabavah, kar so bile v preteklosti glavne kritike.«

Ob tem opozori, da se je korupcija preselila v nabave, ki so vitalne za preživetje družbe in zato skoraj brez parlamentarnega in finančnega nadzora.

Prebilič je hkrati prepričan, da bi z večjo transparentnostjo na drugih področjih, denimo v zdravstvu, vse potrebne vire zgotovili že s tem, brez krčenja investicij v druge podsisteme, ki jih prav tako nujno potrebujemo.

Opremo vojska nujno potrebuje za opravljanje nalog, v skladu z zavezami, ki smo jih pred dobrim desetletjem dali zavezništvu in jih nismo izpolnili. »Če želimo sodelovati v varnostnem zavezništvu, pač moramo tudi kaj prispevati. Do sedaj smo se vozili na vlaku in nismo želeli plačati vozovnice. Torej, če bi tako kot Slovenija delovale vse ostale članice zavezništva, bi to več ne obstajalo.

Obrambnega sistema se ne da zgraditi čez noč, varnostne grožnje pa se zgodijo čez noč

Predlagatelji referenduma se izgovarjajo, da Slovenija ni vojaško ogrožena. »Obdajajo nas same prijateljske države. Tri so, prav tako kot mi, članice Nata, Avstrija pa je nevtralna država. Nobena druga svetovna država v Sloveniji nima ozemeljskih apetitov ali kakršnih koli drugih interesov, ki bi jih uveljavljala z vojaško silo.« lahko preberemo na strani 780milijonov.si.

Poleg dolžnosti, ki jih imamo do NATO,  kot zavezništva, dr. Prebilič opozarja, da »se obrambnega sistema ne da zgraditi čez noč. Medtem, ko grožnja praviloma pride čez noč. Vse, ki s tovrstnimi argumenti pojasnjujejo nepotrebnost vlaganja v Slovensko vojsko, sprašujem, kdo in kako bodo naslovili varnostni izziv, če do njega vseeno pride. Varnostna kratkovidnost (pre)številnih in v veliki meri neodgovornost me vedno znova preseneti.«

Populistični odnos, ki ruši Slovensko vojsko

Obrambno-varnostni strokovnjak in aktualni župan Kočevja dr. Vladimir Prebilič vir: vladimir-prebilic.si

Opozori tudi na populističnost delovanja strank SD in Levica, saj s tem, ko mobilizirata ljudi za zaustavitev investicij v Slovenski vojski ustvarjata vtis nesmiselnosti investiranja v sistem nacionalne varnosti.  »Slovenska vojska je v tem pogledu ponovno predstavljena kot nepotrebna in izključno porabniški del proračunskih virov, pri čemer je prav Slovenska vojska izjemno veliko prispevala na področju številnih naravnih nesreč, migrantskih izzivov in na splošno pri varovanju Slovenije. Po mojem mnenju se s takšnim ravnanjem obrambni sistem dela neatrkativen za mlade. Sicer pa se vprašajte sami ali želite biti del sistema, ki ga politične elite leto za letom predstavljajo kot problem in ne kot rešitev problema naše države.«

Referendum škodljiv, morda celo nedopusten

Jelušičeva, ki referendumu nasprotuje, ocenjuje, da je ta za koalicijo ustavnega loka celo oddaljuje od njenega osnovnega namena – prevzema oblasti. Prepričana je celo, da referenduma verjetni niti ni dopustno razpisati, saj: »Referenduma ni dopustno razpisati: – o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč

Že dolgo vemo, kdaj bo SV res sposobna dobiti pozitivno oceno iz pripravljenosti: ko bo država v obrambni proračun vložila 2 % BDP ( in bo vsaj 20% od tega šlo za investicije, 50 % za osebje, 30% za operativno delovanje). To so nam že davno izračunali v Natu. Zakon o investicijah bi pripeljal obrambne izdatke do 1,4 % BDP.«

Razočarana je nad tem, da v parlamentarni praksi ne obstaja niti toliko političnega spomina, da bi se zavedali omejitev referendumske zakonodaje, ki so jo prav Socialni demokrati pomagali spremeniti. Energijo pa se ji zdi bolj smiselno vlagati v spremembo volilnega sistema, da bodo naslednje volitve, kadarkoli že bodo, legitimne in legalne.

Da je referendum nedopusten menita tudi pravnika dr. Matej Avbelj in dr. Igor Kaučič. Menita namreč, da gre za zakon, ki vsebuje nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč.

Pri presoji dopustnosti referenduma se bo sicer verjetno tehtalo o nujnosti sprejetja tega zakona.

20 komentarjev

  1. Koliko so zakon sploh prebrali, je jasno iz plakatov za referendum. Narisane in napisane imajo tanke, ki pa jih sploh ni načrtovanih v investicijah. SD in Levica so postali res najnižji nivo politike. Slabši so kot otroci v vrtcu. Sem mislil, da je Šarec najnižji nivo ampak zdaj vidim, da so se oni njemu prilagodili in se spustili na njegov nivo.

  2. Profesorica Jelušićeva je vzgojena v doktrini vseljudskega odpora, sicer bi razumela, da se Slovenija že zaradi majhnosti v oborožitvi ne more kosati že z nobeno sosednjo države kaj šele z velesilami pa če zapravi za orožje 70% BDP.
    Vlaganje v obrambo mora torej pomeniti vlaganje v diplomacijo in dobrososedske odnose oz.
    taktiko gospodarskega sodelovanja (investicij) z ključnimi velesilami to je ZDA, Rusijo in Kitajsko. Tako bodo velesile pravzaprav z obrambo Slovenije branile svoje interese beri naložbe v SLO.
    Ko sem se pred leti začudil, da Švicarski ambasador v Sloveniji posluje le dva dni tedensko
    4 dni pa uraduje v Vatikanu, me je prešinilo spoznanje zakaj za vraga nihče že od leta 1700 ne napade Švice. Seveda že Vatikan ima svoje bogatstvo naloženo v Švici. Tja so ga nalagali tudi nacisti zato Hitler ni niti pomislil, da bi aneksiral Švico!
    Švicarji so lahko nevtralni in v miru ne zato, ker bi se velesile bale Švicarske vojske ampak zato ker imajo vsi velčiki svoje interese, da je Švica nevtralna.
    Obenem pa sodobne vojne ne potekajo več po klasičnem sistemu osvajanja ozemlja, (razen ko gre za preizkušanje orožja na zujih ozemljih) temveč gre za finančne vojne in vedno bolj bo vojskovanje kibernetsko.
    Smiselno je torej predvsem vlaganje v finačne tokove in kibernetsko varnost in ne klasično oboroževanje.

      • Ne bo držalo, da so Kosovo osvojili Albanci predvsem s puškami in vojsko – uporabili so neko drugo orožje – nožnice (pa ne tiste za bajonete ali meče), torej biološko (demografsko) bombo.

    • S tem, da je potrebno vlagati v dobrososedske odnose, se strinjam. Z nevtralnostjo pa je tako tako. Švica ima s tem morda še največ sreče, a zgodovinsko gledano so bile izkušnje nevtralnih držav večkrat bridke:
      – Grčija je bila v času I. svetovne vojne nevtralna, pa so si jo Britanci in Francozi vseeno podredili (ker so hoteli odpreti novo fronto), posledično pa so jo napadli še Nemci in Bolgari.
      – Finska je bila ob začetku II. svetovne vojne tudi nevtralna, pa to ni zmotilo Sovjetske zveze, da so jo napadli (predvsem zato, da bi si zagotovili širši pas okrog St. Petersburga oz. Leningrada).
      – Islandija je bila v začetku II. svetovne vojne nevtralna, pa so jo zasedli Britanci, ker so potrebovali pomorsko bazo.
      – Malo manj je znano, da ni veliko manjkalo, pa bi bila zaradi rudnikov železa med II. svetovno vojno napadena tudi Švedska.
      …in tako naprej…

      Bolj kot nevtralnost je pri varnosti države ključna njena strateška pozicija. Še tako visoke gore pa ti pri odvračanju napadalcev ne bodo pomagale, če nimaš lastne vojske, s katero jih lahko braniš (primer Tibeta).

      Nevtralne države zato potrebujejo močne vojske, nekaj kar našim levo usmerjenim strankam ne gre rado z jezika. Oni bi nevtralnost brez vojske, kar je garant, da ne bomo več dolgo suvereni. Tako Švicarji, kot Švedi seveda niso tako naivni in imajo poleg močnih vojska tudi lastni oborožitveni industriji.

      Tako za občutek – podatek je iz leta 2018: Švicarjev je 8,5 milijona (Slovencev pribl. 2 milijona), imajo pa okrog 300 modernih tankov (Slovenija kak ducat ali dva konzerviranih popolnoma zastarelih M84), krepko preko 1000 oklepnih bojnih vozil (Slovenija morda kakih 100), 30 modernih in 60 zastarelih vojaških reaktivnih letal (Slovenija nobenega)… in Švica ima naborniški sistem.

      Drugi problem pri nevtralnosti je ta, da te morajo vsi okrog tebe dojeti kot nevtralnega, za kar podpisan list papirja ne zadošča. Nevtralnost se gradi skozi desetletja in celo stoletja. Mi nismo nevtralni in za nas je bolje tako. Strateško smo preveč na prepihu in premajhni za samoobrambo, zato je bolje, da smo član zavezništva. A če ne bomo vsaj do neke minimalne mere spoštovali tega, kar smo obljubili zaveznikom, nas ti gotovo ne bodo zaščitili, ko bo sila.

      Zaradi tega ocenjujem, da je celoten odnos naših levih strank do vprašanja nacionalne varnosti brez strategije, brez perspektive, njihova kampanja pa navaden populističen BS na škodo države. Ne zaradi tega, ker prihaja od levih strank, ampak ker je pač treba reči bobu bob.

  3. Vprašenje :
    Ali je DOPUSTNO, da je na plakatu slika našega PM ?
    (če obrnem drugače, zakaj nebi desnica za naslednje volitve upodobila SOROŠA, ki mu iz riti leze FAJONOVA, LUKEC pa mu ga spredaj v.. ) in vse to lepo razobesila po celi sloveniji.
    Desnica je imela kar nekaj referendumov, se ne spomnim da bi na katerem plakatu videl tako prepoznavno fotografijo.

  4. Hvala Bogu, da je kakšen pameten tudi v levičarskem svetu! Vsaj pri državotvornih stvareh naj bodo tiho! Veliko delo bodo opravili, če si upajo zagristi v zdravstvo in porezati tajkunske lovke! Zavzemanje za javno zdravstvo je samo krinka za to, da se osnovni problem ne reši! Uvajanje socializma je idealen teren za še večji razrast teh lovk! Tam naj bi bilo spet ” vse naše”!…..Problem pa je, ker bodo “naši” spet samo elita!! Že videno, ne hvala!!

  5. Za boljše razumevanje:

    “levičarjem” argumenti nič ne pomenijo.
    Oni naredijo akcijo samo zato, da lažejo. Končni učinek akcije jih ne zanima!
    Važno je samo tisto med akcijo.
    Njihove laži pa MSM objavijo dobesedno , v smislu objektivnega poročanja .
    In tako se šopa narod v nedogled.
    Trditev, da oni sploh ne poznajo zakonodaje, zveni naivno.

  6. Pozabil sem omeniti biološko vojskovanje, zgodovina bo pokazala ali je kovid Kitajcem pobegnil slučajno ali je del strateškega vojskovanja velesil, v kateri smo vsi ostali zgolj kolateralna škoda.
    Zaenkrat kaže, da ima od Kovida največ koristi prav Kitajska ob gospodarskem zlomu ostalih velesil pa bo vsem postalo jasno, da jim najsodobnejša klasična oborožitev vključno z atomskimi bombami ne pomaga prav nič.

  7. SPINM se popolnoma strinjam z vami vendar ste spregledali ključni del moje trditve ”oz.
    taktiko gospodarskega sodelovanja (investicij) z ključnimi velesilami to je ZDA, Rusijo in Kitajsko. Tako bodo velesile pravzaprav z obrambo Slovenije branile svoje interese beri naložbe v SLO.
    Vse države, ki ste jih navedli so se res razglasila za nevtralne vendar jim je manjkal ključni del za nevtralnost, njihova nevtralnost ni bila v interesu vsaj ene velesile še bolje pa bi bilo, če bi bila v interesu vseh velesil.
    Ne gre torej zato, da je imela oz. ima Švica srečo, Švica ima ustrezno obrambno politiko denar in znanje in izvajane take aktivne politike, tujih naložb ne samo v Švicarske banke temveč tudi infrastrukturo in gospodarstvo.
    Tudi vaša ugotovitev, da sta tako Švedska kot Švicarska armada izjemno dobro oboroženi pa
    je logična posledica vlaganj v vojaško industrijo.
    Za lažje razumevanje razlike med državami, ki imajo denar in tistimi, ki ga nimajo.
    Kantonalna banka Uri , po statutu deluje omejeno samo na teritoriju kantona, le ta pa ima zgolj nekaj čez 30.000 prebivalcev in razpolaga pa z bilančno vsoto preko 2 miljardi CHF. Nastane logično vprašanje kam naj vloži ta denar na tako omejenem trgu. Odgovor je, da banke ne smejo čakati , da bodo podjetja prosili za kredite ampak si morajo izmisliti porabo in naložbe sicer bi zašle v velike izgube.
    Kot na dlani so torej sicer manj donosne dolgoročne naložbe v infrastrukturo in visokotehnološko vojaško industrijo.
    Za razumevanje mojih navedb ne trdim, da ni potrebno in smiselno vlaganje v obrambo vendar milim, da je že danes jasno, da v Evropi konvencionalno vojskovanje ne pride več v poštev. Kibernetsko in biološko vojskovanje pa je obenem prednost za majhne države, dovolj je usposobiti ustrezno število hekerjev, ki bodo zrušili energetski sitem sovražne države , ki je lahko 10x večja in 100x bolje oborožena s konvencionalno oborožitvijo ima pa zaščite pred kibernetskim vdorom.
    Naložbe v obrambo, da vendar premišljene in času ter velikosti Slovenije primerne.

  8. Ni prvi – in zagotovo tudi ne zadnjič – da populistično primitivni agitatorji in propagandisti nazadnjaških “mesečnikov” Levice ter njihove ideološke in politične “matere” SD populistično zavajajo javnost in ji, preprosto in pošteno povedano, – lažejo!
    Njihovo zadrto, vztrajno in sistematično sovraštvo do Slovenske vojske, ki so jo zadnje desetletje prav obrambni ministri iz SD in Desusa načrtno finančno in statusno “izstradali” ter ohranjali na robu nedostojnega preživetja in pod ravnijo minimalne dostojne pripravljenosti na morebitne izredne razmere, izvira pač iz dejstva, da so dandanašnje formalno demokratične stranke leve opozicije (SD, Levica, a tudi SAB in LMŠ), populistično glasno in deklarativno gromoglasno zveste – “revolucionarnim in protifašističnim izročilom” svoje ideološke, politične in premoženjske “matere”, se pravi KPJ/ZKJ oz. KPS/ZKS.
    Dejstvo pa je, da je v nedemokratični in totalitarni Titovi enopartijski diktaturi FLRJ/SFRJ imela edina vladajoča KPJ/ZKJ absolutno oblast nad partijsko vojsko JLA ter nad tajno partijsko vojaško (KOS) in civilno partijsko policijo (Ozna, Udba, SDV).
    Več kot očitno dandanašnjim ideološkim, političnim in premoženjskim dedičem, naslednikom in jugo-nostalgičnim zasvojencem v strankah leve opozicije (SD, Levica, SAB, LMŠ …) manjka prav nekdanji totalitarni patronat njihove “partije” nad vojsko, policijo, tajnimi policijami in drugimi državnimi organi, zaradi česar nenehoma sistematično izražajo in podpihujejo nezaupanje v Slovensko vojsko, Policijo, Sovo …, ki so po veljavni demokratični ustavi pod nadzorom večstrankarskega demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta in ne več pod absolutnim javnim ter tajnim vplivom in nadzorom ene in edine totalitarne, “revolucionarne” partije kot “nezmotljive avantgarde delavskega razreda” in modre uresničevalke “znanstvenega socializma”.
    Zloraba laže dileme “maslo ali topovi”, ki jo demagoško razpihujejo “mesečniki” Levice in večni politični kameleoni iz SD ter njihovi zvesti medijski dreserji javnega mnenja, je primitivno populistična in skrajno žaljivo ter prezirljivo podcenjevalna do državljanov, davkoplačevalcev in volivcev, ki se za razliko od levičarskih in anarhističnih populistov in politikantov iz Levice in SD dobro zavedajo, da moraš reke regulirati takrat, ko so struge “suhe”, da te ne bodo nepričakovano zalile ob katastrofalni povodnji.
    Da moraš graditi zavestno dražje in bolj kakovostno protipotresno, če želiš zavarovati človeška življenja in premoženje pred nikoli pričakovanim potresnim rušenjem.
    Da moraš razvijati zdravstvene kapacitete nad standardi normalnega vsakdanjega življenja, da se bo lahko zdravstvo ustrezno odzvalo na epidemije, večje naravne in prometne katastrofe itd. itn.
    Vsakemu razumnemu državljanu je zagotovo jasno, da če že imamo nekaj tisočglavo slovensko vojsko kot garant in simbol državne suverenosti ter operativno varovalo javne varnosti državljanov, da mora biti ta tudi dostojno sodobno tehnično opremljena ter primerno sodobno vojaško usposobljena za učinkovito delovanje v vsakršnih izrednih razmerah tako doma kot na intervencijah v okviru skupnega obrambnega zavezništva Nato.
    Imeti lastno vojsko, ki akcijsko in operativno ni sposobna odgovoriti na morebitne izredne razmere, kar izpričujejo zadnjih več let zapored negativne ocene kompetentnih strokovnih komisij, je skrajno neodgovorno, neresno in pravzaprav sistemsko izdajalsko dejanje: in sicer najprej do častnikov in pripadnikov Slovenske vojske, a nič manj tudi do državljanov, davkoplačevalcev in volivcev v RS, ki za načeloma akcijsko in operativno sposobno ter vselej ustrezno pripravljeno, opremljeno in usposobljeno Slovensko vojsko prispevajo svoj zasluženi denar.
    Ne nazadnje so slovenski davkoplačevalci in volivci z veljavno večinsko referendumsko odločitvijo potrdili vstop RS v obrambno zavezništvo Nato tudi zaradi tega, da bodo politična in varnostna zagotovila skupnega obrambnega zavezništva veljavnejša in trdnejša ter da bo operativna obrambna pripravljenost RS v okviru obrambnega zavezništva učinkovitejša in primerljivejša z drugimi članicami EU in Nata.

Komentiraj