Kazenska ovadba zoper Počivalška je predvsem svarilo vsem, ki bi se vtikali v posle zdravstvene mafije

Peter Merše
Minister za gospodarstvo, Zdravko Počivalšek si je poleg interpelacije, dvojnega javnega linča z imenom Tarča in rednih politkolesarskih protestov zdaj prislužil še kazensko ovadbo. Počivalšek je tudi v tem primeru predvsem sredstvo za dosego višjega cilja v boju proti Janezu Janši. Pri tem ne gre spregledati šestih vidikov, ki jih ovadba prinaša s sabo.

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta najdete na koncu prispevka.

1. Medijska vojna


Kazensko ovadbo je vložilo uredništvo Mladine, pri čemer se opirajo na pričevanje žvižgača oz. skesanca s političnimi ambicijami Ivana Galeta. Na vprašanje, zakaj ni Gale ovadbe vložil kar sam, če je neposredno prisostvoval »zločinu«, je v Tarči že odgovoril. Ker njegov namen ni, da se stvari obravnavajo, ampak, da se odgovorne politike za vselej odstrani od vzvodov odločanja.

A iskrenost pri preiskovanju domnevnih nepravilnosti težko pripišemo tudi Mladini. Afera maske je tako uspešna zato, ker ljudi boli (domnevna) zloraba krize za kovanje dobička, in ker so o njej bolj obveščeni, saj so v karanteni aktivneje spremljali medije. Kuj torej železo, dokler je vroče. Gre za vzbujanje pozornosti, ki jo obravnavajo tudi drugi mediji, saj so videz nepristranskosti pri Mladini že zdavnaj zapravili. Gre pa tudi za ohranjanje najzvestejših simpatij in donatorjev (javnih sredstev).

2. Kjer je dim, je tudi ogenj


Protesti vse bolj usihajo, Tarče vsak teden na isto temo ne bi gledal nihče več, zato je treba šov nadaljevati. Po interpelaciji je to kazenska ovadba. V običajnem življenju običajno velja, da kjer je dim, je tudi ogenj. Če želijo ta efekt izkoristiti v svoj prid, potrebujejo toliko dima, da človek ne more niti opaziti, da za njim ni ognja.

Kazenska ovadba pa ima še en pomemben vidik. Do sedaj se je s to afero ukvarjalo nekaj izbranih medijev in opozicijske stranke. Vsemu pompu navkljub ima vlada še vedno praktično polovično podporo, kar je v Sloveniji, sploh za ne-levo vlado, odlično. Obravnava s strani organov pregona, ki pri ljudeh uživajo višje zaupanje kot mediji, je pomembna za rušenje le te.

Leta 2014, ko so zaprli Janšo, mi je kolega rekel: »Če so ga pa spravili v zapor, pa že mora bit nekaj na tem. Ne morem volit Janše. Če pa se izkaže, da ni, bo potem vedno dobil moj glas.« Ali je kasneje, ko se je izkazalo, da je bil zaprt po krivem, res volil Janšo, ne vem, zagotovo pa je marsikdo razmišljal podobno in na kratek rok je storjena velika škoda, izgubljeno zaupanje pa se težko znova povrne.

3. Rušenje vlade prek koalicijskih partnerjev


Vsem je jasno, da Janša, za razliko od svojega predhodnika, ne bo kar vrgel puške v koruzo in odstopil. Edini način za prekinitev njegovega mandata je, da konstruktivno nezaupnico podpre še kdo od njegovih koalicijskih partnerjev. Sistematični napadi se zato vrtijo okoli vseh treh, še posebej pa Desusa in SMCja, ki se zdi najšibkejši partner.

Če zlivaš gnojnico po predsedniku, šprica in smrdi tudi okoli njega. Ovadba služi tudi kot vzpodbuda njegovim poslancem, da se lažje odločijo izdati ekipo in sprejmejo kakšno ponudbo, ki jo je težko zavrniti.

4. Maščevanje za sodelovanje z Janšo


Napadi, še posebej na stranke, ki prihajajo iz bolj levega pola in sodelujejo z Janšo, predstavljajo maščevanje, za prestop in hkrati delujejo odvračalno za vse druge, ki bi si drznili pomisliti, da bi stopili v koalicijo z Janezom Janšo. Rimljani so v ta namen ljudi križali, na križ obesili napis o zločinu, križ pa postavili na javnih krajih. Ljudje, ki so šli mimo, so videli »kaj se zgodi, če storiš tak zločin.«

Medijsko, interpelacijsko in kazensko-ovadbeno križanje je moderna oblika »odvračanja« od neželjenega obnašanja – koalicijskega sodelovanja z Janšo.

5. Odvračanje v vpletanje v posle dobaviteljske mafije


Če pogledamo sezname podjetij, ki so sodelovala v dobavi zaščitne opreme, ugotovimo, da na njih ni podjetij, ki sicer redno opremljajo slovenske bolnišnice. V zdravstvu se letno obrne preko tri milijarde evrov, kar predstavlja daleč največji poligon za okoriščanje. Okrog pol milijarde naj bi šlo za preplačila.

In kar je najlepše, zdravstvo deluje vselej, tudi v času krize, pred ljudmi pa vsaka vlada lahko upraviči, da bo več denarja vlagala v zdravstvo. Običajni dobavitelji si ne želijo, da bi jih izrinili pri »rednih« dobavah v slovenskem zdravstvu.

Da je kazensko ovadbo vložila ravno Mladina, tudi ni naključje. Lastniško so namreč povezani s podjetjem Mark Medical, znanim dobaviteljem žilnih opornic, ki jih je dobavljal tudi za večkratnik siceršnje cene. So prek ovadbe »hišnega« medija poslali sporočilo: »To se zgodi, če se mešaš v naš posel?«

6 Kriminalizacija politične rešitve kot take


Še en sporen vidik te ovadbe pa je dejstvo, da kot kriminalno dejanje preganjajo sam koncept nabav. Nabave bi lahko izvajali neposredno, pri proizvajalcih, ali pa prek posrednikov. Vsaka rešitev je imela svoje dobre in slabe strani. Pri neposrednem naročanju bi plačevali avanse za opremo, ki je morda ne bi dobili, pri posrednikih so to tveganje nase prevzeli posredniki, nam pa zaračunali nekoliko višjo ceno.

Če je šlo v katerem primeru za zlorabo, je prav, da se to razišče, kriminaliziranje koncepta politične rešitve kot take pa je sporno. Obsodba na podlagi te kazenske ovadbe bi lahko vodila v nevaren precedens kriminalizacije določenih političnih rešitev. Ravno iskanje različnih političnih rešitev in nato izbira najboljše v danih okoliščinah pa je smisel politike in demokracije.

Ključ do razumevanja


Ključ do razumevanja sredine kazenske ovadbe, ki jo je vložilo kar uredništvo Mladine, se skriva v povedi, s katero opišejo Počivalškov »zločin«. »Počivalšek je kot minister za gospodarstvo v soglasju s predsednikom vlade, Janezom Janšo odločil, da se zaščitna in medicinska oprema kupuje prek posrednikov, s čimer je zlorabil položaj in nekaterim zasebnim podjetjem pridobil protipravno premoženjsko korist …«

Šibek koalicijski partner, krivda ali vsaj vpletenost Janeza Janše in še zasebna podjetja, dežurni krivci. Prosti prevod v politkolesarščino bi se glasil: »Izdajalec je po naročilu princa teme omogočil profit zločinski organizaciji.« Tako ovadbo razumejo politkolesarji in njihovi »spontani« promotorji. In podobno kot pri ovadbi zoper zunanjega ministra Logarja, se je tudi v tem primeru policija odzvala z neverjetno hitrostjo. Ovadba je bila oddana v sredo, v ponedeljek pa so po navedbah nekaterih medijev že pripravljali hišne preiskave.

Dokaz za zlorabo položaja naj bi bil sestanek na Zavodu za blagovne rezerve, 9. aprila 2020. Počivalšek naj bi tedaj enega od poslov, in sicer Geneplanetovo dobavo ventilatorjev, označil za »posel SDS«. Izjavo naj bi slišale tri priče, od katerih je ena Ivan Gale, ki svoja pričevanja sčasoma tudi spreminja glede na okoliščine in dnevnopolitične potrebe, preostali dve priči pa se izjave ministra ne spominjata, čeprav se spomnita sestanka.

Koliko je zadeva posel SDS pa se je pokazalo, ko je bilo odkrito, da obstajata dva Marka Bitenca. Eden je občinski svetnik stranke SDS, drugi pa direktor Geneplaneta, ki z SDS načeloma nima kaj dosti (znanega) skupnega.

Čeprav drži, da je bolje, da se politično obračunava prek demokratičnih institucij kot na ulici, je omenjena ovadba predvsem to; politično obračunavanje in ne preganjanje dejanskega kriminala, kot skuša dajati vtis.

 

Zvočni posnetek komentarja Petra Meršeta.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023
Vlada potrjevanje zakona o obnovi zaradi »nejasnih zadev« prestavlja na četrtek
  • 22. 11. 2023
Kmetijsko ministrstvo odpravilo odločbo o odvzemu goveda pri Krškem
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja