Katoliške šole v najbolj katoliški deželi Evrope
POSLUŠAJ ČLANEK
Poljska je država z največ vernimi mladimi v Evropi. Kar 82 % mladih Poljakov se opredeljuje za katoličane, tedensko ali pogosteje jih naj bi k verskim obredom hodila dobra četrtina Poljakov mlajših od 30 let.
Velika večina Poljakov se izobražuje v javnem šolskem sistemu, katerega del so tudi šole, katerih ustanoviteljica je bodisi Cerkev, bodisi druge laične katoliške ustanove. Ob tem pa obstajajo tudi zasebne (katoliške in druge) šole, z lastno agendo in šolninami.
V članku predstavljam nekatera opažanja o katoliških šolah na Poljskem, na katere sem naletela ob mojem bivanju v Lodžu.
Leta 2016 se je nedeljskih maš na Poljskem redno udeleževalo dobrih 36 % katoličanov. Še leto poprej so bile številke kar za štiri odstotke višje; leta 1989, za več kot deset odstotkov.
Upad števila nedeljnikov pa nikakor ne vpliva negativno na poljske izobraževalne katoliške institucije.
Po podatkih Poljskega statističnega urada iz leta 2017/2018 so katoliške organizacije vodile 105 osnovnih šol, 147 malih gimnazij, 89 srednjih šol, 10 šol s posebnim učnim načrtom in 24 poklicnih šol. Število šol pod njihovo taktirko je v porastu; še leta 2010/11 so bile številke bistveno nižje: 78, 125, 93, 6 in 25. Zgolj v Varšavi jih je 50. V zadnjih šestih letih je torej število katoliških šol na Poljskem zraslo za okrog 50.
Katoliških šol na Poljskem sicer ne ustanavlja zgolj Katoliška cerkev, temveč tudi druge, laične katoliške organizacije. Vsega skupaj se je tako na Poljskem nabralo okoli 500 katoliških šol, v katerih se šola okoli 55.000 od 4,4 milijona poljskih šolarjev.
V vseh javnih šolah na Poljskem, najsi bodo državne ali z zasebnim lastnikom, poučujejo tudi verouk, ponavadi katoliškega. Vendar ni obvezen in starši podpišejo, da se njihovi otroci verskega pouka udeležijo. Če ne, jim mora biti ponujen pouk o etiki, a tudi ta ni obvezen.
Poljaki znajo povedati, da so katoliške šole ponavadi zahtevne šole z dobrimi učitelji, ne glede na to, ali so zasebne ali javne. Katoliško šolo se pogosto enači z dobro ali celo elitno šolo; šolarji pogosto nosijo uniforme ter so udeleženi v številnih dodatnih dejavnostih.
Ta pojem je pod vprašaj postavilo že več poljskih medijev. Dejstvo pa je, da je to enačenje podkrepljeno z visokimi uvrstitvami na lestvicah najboljših poljskih šol, predvsem gimnazij, nadpovprečni pa so tudi rezultati mature. Zanimivo je, da na državni ravni katoliške šole ne pridejo na sam vrh, so pa veliko bolj opazne na visokih mestih, ko pogledamo regionalne statistike.
Oznaka ‘katoliška’ ima pri vseh teh šolah izredno širok razpon: lahko pomeni le to, da goji katoliške vrednote, da jo vodi kakšen katoliški red in da večina učiteljev prihaja iz tega reda. Po drugi strani pa je to lahko tudi internat, v katerih se pod stalnim nadzorom sester šolajo zgolj dekleta, šole lahko zahtevajo obvezno udeleževanje svetih maš in sodelovanje pri molitvah na dnevni ali tedenski ravni.
Tema ‘katoliškega šolstva’ na Poljskem postane nekoliko bolj kompleksna ob spoznanju, da obstajajo tako zasebne kot javne katoliške šole. Razlika? Pri prvih se plačuje šolnino, pri drugih ne, saj jih financira država. Prve imajo lahko lastne kriterije za izbiro učencev, jim ni potrebno slediti državnim pravilom glede šolskega programa, učence lahko izključijo po lastnih kriterijih. Šolnine v teh šolah so med 10 in 50 tisoč evri letno.
Javne šole, četudi ustanovljene s strani zasebnikov, pa morajo slediti državnemu kurikulumu ter glede vpisa, izključitve in drugih stvari upoštevati enake predpise kot veljajo za državne šole.
Javno katoliško šolo lahko vodi tudi red - le nekaj sto metrov od mojega delovnega mesta stoji salezijanska srednja šola, ki se zadnjih nekaj let uvršča med javne katoliške šole; med učitelji je veliko salezijancev in vsak dan pred začetkom pouka se učenci lahko udeležijo svete maše.
Podobna zgodba, se pojavi v visokem šolstvu. Najbolj prepoznana ‘prava’ katoliška visokošolska ustanova, ki je v cerkveni lasti, je Katoliška univerza Janeza Pavla II. v Lublinu, ki kljub temu uživa pravice javne univerze in se financira iz državnega proračuna. Med katoliške univerze spadata tudi jezuitska Akademija Ignatium ter Papeška univerza Janeza Pavla II. v Krakovu, ter ‘papeške teološke fakultete’, na katerih se predvsem predava teologijo in filozofijo.
Po drugi strani pa v Varšavi od leta 1999 deluje povsem javna Univerza Stefana Wyszyńskega, ki temelji na Akademiji katoliške teologije, ustanovljene leta 1954. Omeniti je treba tudi, da nosi ime enega izmed najbolj prepoznavnih poljskih kardinalov, ki mu pripisujejo zasluge za preživetje krščanstva na Poljskem pod komunizmom.
Poimenovati izobraževalno institucijo po poljskem papežu nikakor ni redek fenomen - vsega skupaj jih je preko 550 - in se ne omejuje zgolj na katoliško šolstvo. Državne, cerkvene, zasebne ali katoliške so povezane med seboj v t. i. ‘družino’, - si delijo skupno himno, organizirajo dobrodelne dogodke in izlete, ter na tak način obujajo in širijo papeževe besede.
Velika večina Poljakov se izobražuje v javnem šolskem sistemu, katerega del so tudi šole, katerih ustanoviteljica je bodisi Cerkev, bodisi druge laične katoliške ustanove. Ob tem pa obstajajo tudi zasebne (katoliške in druge) šole, z lastno agendo in šolninami.
V članku predstavljam nekatera opažanja o katoliških šolah na Poljskem, na katere sem naletela ob mojem bivanju v Lodžu.
Število nedeljnikov pada, število katoliških šol narašča
Leta 2016 se je nedeljskih maš na Poljskem redno udeleževalo dobrih 36 % katoličanov. Še leto poprej so bile številke kar za štiri odstotke višje; leta 1989, za več kot deset odstotkov.
Upad števila nedeljnikov pa nikakor ne vpliva negativno na poljske izobraževalne katoliške institucije.
Po podatkih Poljskega statističnega urada iz leta 2017/2018 so katoliške organizacije vodile 105 osnovnih šol, 147 malih gimnazij, 89 srednjih šol, 10 šol s posebnim učnim načrtom in 24 poklicnih šol. Število šol pod njihovo taktirko je v porastu; še leta 2010/11 so bile številke bistveno nižje: 78, 125, 93, 6 in 25. Zgolj v Varšavi jih je 50. V zadnjih šestih letih je torej število katoliških šol na Poljskem zraslo za okrog 50.
Katoliških šol na Poljskem sicer ne ustanavlja zgolj Katoliška cerkev, temveč tudi druge, laične katoliške organizacije. Vsega skupaj se je tako na Poljskem nabralo okoli 500 katoliških šol, v katerih se šola okoli 55.000 od 4,4 milijona poljskih šolarjev.
V vseh javnih šolah na Poljskem, najsi bodo državne ali z zasebnim lastnikom, poučujejo tudi verouk, ponavadi katoliškega. Vendar ni obvezen in starši podpišejo, da se njihovi otroci verskega pouka udeležijo. Če ne, jim mora biti ponujen pouk o etiki, a tudi ta ni obvezen.
Katoliška šola = dobra šola
Poljaki znajo povedati, da so katoliške šole ponavadi zahtevne šole z dobrimi učitelji, ne glede na to, ali so zasebne ali javne. Katoliško šolo se pogosto enači z dobro ali celo elitno šolo; šolarji pogosto nosijo uniforme ter so udeleženi v številnih dodatnih dejavnostih.
Ta pojem je pod vprašaj postavilo že več poljskih medijev. Dejstvo pa je, da je to enačenje podkrepljeno z visokimi uvrstitvami na lestvicah najboljših poljskih šol, predvsem gimnazij, nadpovprečni pa so tudi rezultati mature. Zanimivo je, da na državni ravni katoliške šole ne pridejo na sam vrh, so pa veliko bolj opazne na visokih mestih, ko pogledamo regionalne statistike.
Na mednarodnem preverjanju znanja šolarjev PISA Poljaki dosega nadpovprečne rezultate. Leta 2016 so se v vseh treh kategorijah - znanosti, matematiki in bralni pismenosti - uvrščali okrog 20 mesta med več kot sto državami. Torej zgolj nekaj mest nižje od Slovenije.
Oznaka ‘katoliška’ ima pri vseh teh šolah izredno širok razpon: lahko pomeni le to, da goji katoliške vrednote, da jo vodi kakšen katoliški red in da večina učiteljev prihaja iz tega reda. Po drugi strani pa je to lahko tudi internat, v katerih se pod stalnim nadzorom sester šolajo zgolj dekleta, šole lahko zahtevajo obvezno udeleževanje svetih maš in sodelovanje pri molitvah na dnevni ali tedenski ravni.
Javno, zasebno, … ?
Tema ‘katoliškega šolstva’ na Poljskem postane nekoliko bolj kompleksna ob spoznanju, da obstajajo tako zasebne kot javne katoliške šole. Razlika? Pri prvih se plačuje šolnino, pri drugih ne, saj jih financira država. Prve imajo lahko lastne kriterije za izbiro učencev, jim ni potrebno slediti državnim pravilom glede šolskega programa, učence lahko izključijo po lastnih kriterijih. Šolnine v teh šolah so med 10 in 50 tisoč evri letno.
Javne šole, četudi ustanovljene s strani zasebnikov, pa morajo slediti državnemu kurikulumu ter glede vpisa, izključitve in drugih stvari upoštevati enake predpise kot veljajo za državne šole.
Javno katoliško šolo lahko vodi tudi red - le nekaj sto metrov od mojega delovnega mesta stoji salezijanska srednja šola, ki se zadnjih nekaj let uvršča med javne katoliške šole; med učitelji je veliko salezijancev in vsak dan pred začetkom pouka se učenci lahko udeležijo svete maše.
Podobna zgodba, se pojavi v visokem šolstvu. Najbolj prepoznana ‘prava’ katoliška visokošolska ustanova, ki je v cerkveni lasti, je Katoliška univerza Janeza Pavla II. v Lublinu, ki kljub temu uživa pravice javne univerze in se financira iz državnega proračuna. Med katoliške univerze spadata tudi jezuitska Akademija Ignatium ter Papeška univerza Janeza Pavla II. v Krakovu, ter ‘papeške teološke fakultete’, na katerih se predvsem predava teologijo in filozofijo.
Po drugi strani pa v Varšavi od leta 1999 deluje povsem javna Univerza Stefana Wyszyńskega, ki temelji na Akademiji katoliške teologije, ustanovljene leta 1954. Omeniti je treba tudi, da nosi ime enega izmed najbolj prepoznavnih poljskih kardinalov, ki mu pripisujejo zasluge za preživetje krščanstva na Poljskem pod komunizmom.
Janez Pavel II. priljubljen zavetnik
Poimenovati izobraževalno institucijo po poljskem papežu nikakor ni redek fenomen - vsega skupaj jih je preko 550 - in se ne omejuje zgolj na katoliško šolstvo. Državne, cerkvene, zasebne ali katoliške so povezane med seboj v t. i. ‘družino’, - si delijo skupno himno, organizirajo dobrodelne dogodke in izlete, ter na tak način obujajo in širijo papeževe besede.
Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.
Create your own user feedback survey
Če vam vprašanj zgoraj ne prikaže, kliknite na spodnjo povezavo:
https://www.surveymonkey.com/r/QLRMQKZ
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga ravno opravljate, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete.
Create your own user feedback survey
Če vam vprašanj zgoraj ne prikaže, kliknite na spodnjo povezavo:
https://www.surveymonkey.com/r/QLRMQKZ
Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Politični razkol
17. 3. 2024 ob 9:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
8 komentarjev
IgorP
Slovenec kremenit 22. februarja 2019 ob 8:02
Igorček, komunisti in zadrti levičarji boste tako temeljito v vseh ozirih zavozili državo in družbo, da se bodo ljudje sami vračali k veri in k narodovemu izročilu.
Državi najbolj škodi sovraštvo tebi podobnih!!!
Kraševka
Igor, jaz ne mešam jabolk in hrušk. Verjetno sem starejša od tebe in sem poznala veliko vernih učiteljic, ki jim je bilo hudo, ko niso smele k maši. Za večje praznike so šle v tuje kraje, da so lahko prisostvovale Velikonočnim, Božičnim in drugim mašam. Tudi otroke so šle krstit drugam. K verouku pa jih niso smele pošiljati.
Enako poznam "vojno lice" (sedaj že pokojni), ko se je na skrito v cerkvi poročil in tudi otroke krstil. K verouku pa jih tudi ni smel vpisat, ker bi temu sledile kazni - ne samo izguba službe.
Tako, da Igor, ti Titove čase vedno zavijaš v "lepotilni celofan". Ni mi jasno ali stvari ne poznaš, ali počenjaš iz interesa. Vedi pa, da so bili verniki od leta 1945 dalje drugorazredni. Določeni poklici pač v CERKEV niso smeli stopiti - TO JE DEJSTVO, čeprav v učbenikih tega ni, kot še marsikaj drugega ne.
peter krek
Če pogledamo zemljevid kje je prisotna LBGT agenda se nenavadno točno pokriva z z šolskimi sistemi ki so v 19 in začetku 20. stoletja temljili na različnih oblikah internatnih šol ki so otroke potegnili iz primarnih družin že pred ali na začetku pobertete. Za razviti zahod je to veljalo na splošno. Predvsem države Beneleuksa (konec 19. stol so bile urejene skoraj kot božje države). V latinski Ameriki pa je to veljalo predvsem za vse elite ki sedaj ne glede ve večino uveljavljajo LBGT agendo.
Ko Cerkev vidi kot primarno nalogo ukvarjanje z izobraževanjem otrok smo že blizu konca. Cerkev živi samo če ima kaj povedati in pokazati odlaslim moškim (v Ruglejevem pomenu). Potem tudi ženske vedo kje jim je mesto.
Pa tudi kleru bi bile preproste in predvidljive obsodbe zlorab otrok samoumevne kot je to samoumevno vsakemu pravemu moškemu. Celo kriminalcem v kaznilnicah je to jasno. Bergoliju pa toliko kot naboljšim ekspertom na FDV.
Kraševka
Poljaki so res globoko verni.
Mislim, da niti komunizem ni imel na Poljskem take moči. da bi državnim (kakor pri nas) uradnikom, učiteljem, policistom... prepovedal živeti po veri. Vsi so se lahko vedno udeleževali verskih obredov.
Zato je vera lahko še tako živa.
IgorP
Ne mešati hrušk in jabolk! Danes je enako! Če hočeš opravljati pomembno vladno službo, moraš biti član vladajoče koalicije! Zagotavljam pa ti, da učiteljem v času Jugoslavije nobeden ni prepovedal vere! Ni pa bila prisotna v javnem življenju!
MEFISTO
Učitelj ni smel jzpovedovati svoje vere.
Janez
To pa ni res, da učiteljem ni bil prepovedan vstop v cerkev. Osebno poznam več primerov, ko so ljudje hodili v sosednje kraje k maši, ker jih niso poznali. Niso želeli imeti težav v službi. Spomnite se nekdanjega ministra (mislim, da Lukšiča), ki je svoje študente pozival, naj gredo pred volitvami v cerkev in naj vlečejo na ušesa.
lojze19
Mene, ko sem bil v državni službi in sem se cerkveno poročil, so obravnavali na sestanku zaposlenih. In, ker sem bil v takšni službi natančno vem, da je javno izkazovanje vere pomenilo najmanj prezir "pravovernih", oviro v napredovanju, težave pri zaposlovanju. Res pa je, da je bilo to odvisno od predpostavljenega in okolja. Kakorkoli, s komunisti je vedno tako, ko vladajo prepovedujejo, ko niso na oblasti iščejo pravico (pametnega, koristnega delati tako ne znajo!)
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.