Kategorija: Naročnina

Kolaboracija in propaganda (24. del): Kraljevo priznanje Tita – ali more kralj ukiniti samega sebe?

V naslednjih nekaj nadaljevanjih se bomo ukvarjali s kraljevim priznanjem Tita. Ta tematika ni bila nikoli zadovoljivo obdelana in ima pomembne posledice za naše razumevanje okupacije in revolucije v Sloveniji. Pri tem se bomo neizogibno dotaknili vprašanj, ki v veliki...

Slovenci o sebi, tujci o nas

Slovenci smo znani kot majhen, a trmast in trdoživ narod. Kako tudi ne bi bili? Večino svoje zgodovine smo preživeli pod oblastjo drugih. Kljub temu smo ohranili svoj jezik, kulturo in narodno zavest. Izborili smo si svojo državo in prav...
qkds6_mercenary-9255351-1280.jpg

Med fikcijo in resnico

Pred dnevi smo se s prijatelji zapletli v razpravo o novi filmski Odiseji in o tem, koliko sme umetniška svoboda posegati v zgodovino, mitologijo in kolektivni spomin. Vprašanje je bilo na videz preprosto: Ali lahko ustvarjalec antične junake upodobi drugače,...

Kako smo zidali hiše (2/10): Čudovita ljubezenska zgodba

Vsaka zgodba s srečnim koncem ima nekaj vzponov in nekaj manjših padcev. Tudi moja gradbena jih je imela. Tisti meščani, ki so podedovali velika mestna stanovanja od staršev in starih staršev, se bodo ob teh mojih zapiskih morda celo zmrdovali....

Vzpon islamske države (3. del): Milenijska teroristična zarota

Abu Musab Al Zarkavi med odhodom v Afganistan verjetno ni razmišljal, da bo postal eden najbolj znanih islamskih teroristov v moderni zgodovini. Postal je globoko religiozen in je razmišljal le o tem, kako močna in učinkovita bo njegova pokora pred...

Ivankine in Žanove sledi (3/10): Pastirče mlado i milo, kaj si se táko stužilo ...

Nekdaj tako rekoč ni bilo meja med glasbenimi zvrstmi. Brata Avsenik sta pisala tudi popevke; Mandolina, ena najbolj priljubljenih skladb avtorjev Vladimirja Styasnija in Leva Svetka, bi bila zlahka tudi narodno-zabavni valček. Nasploh pa se zdi, da ni nobeden od...

O Prešernovi rojstni hiši, žlahtni dediščini pesnikovega humanizma (1. del)

Prešernovo poezijo Slovenci razumemo kot eno najpomembnejših vrednot naše kulture in narodne identitete. Toda pomen Prešernove dediščine ni nastal sam od sebe. Oblikoval se je skozi pesnikovo življenje, še bolj pa po njegovi smrti, ko je Prešeren postal simbol slovenskega...

Filmi o sv. Frančišku (2/5)

Ob obhajanju jubileja 800-letnice smrti sv. Frančiška Asiškega vstopamo tudi v pregled filmov, ki so jih različni znani ustvarjalci posneli o njem vse od samih začetkov sedme umetnosti. Asiški ubožec je bil namreč navdih mnogim umetnikom – pisateljem, pesnikom, slikarjem...

Prazne zibelke

Evropska unija je leta 2024 zabeležila 3, 55 milijona rojstev. To je najmanj po letu 2001, odkar Eurostat spremlja enoten podatek za vseh 27 članic, in skoraj dvakrat manj kot pred šestimi desetletji, ko se je letno rodilo 6, 8...

Je na Sabotinu še vedno napis Tito?

Vprašanje iz naslova je retorično. Lahko bi si za naslov kolumne izbral tudi naslov Ali v Velenju še vedno stoji kip Tita? ali pa Imajo v Kopru še Titov trg? ali pa Imajo v Zagorju ob Savi še vedno Ulico...

Brez odločnega dviga rodnosti tvegamo demografski samomor

Demografska kriza predstavlja najresnejšo eksistencialno grožnjo slovenskemu narodu in evropski civilizaciji. Zaradi nizke rodnosti, staranja prebivalstva, bega možganov in negativno selekcioniranega priseljevanja bi slovenski narod v približno 200 letih lahko izginil, so na posvetu Državnega sveta RS ugotavljali strokovnjaki s...

SKOK v bazen?

Ena izmed glavnih samozadanih nalog, lahko bi rekli celo ambicij aktualne vlade je bila, da preprečevanje in pregon korupcije ter kriminala tako imenovanih uradnih oseb (uporablja se tudi izraz belih ovratnikov) uredijo na drugačen, bolj unitaren in učinkovit način. Kot...

[Trenutek za satiro] Slovenija, dežela čudes

Slovenija ima poleg številnih naravnih znamenitosti tudi celo vrsto nadnaravnih. Te niso vidne kar na prvi pogled in se kažejo le posredno. Povprečen turist se žal donjihne more prebiti, če ne biva pri nas vsaj leto dni, domačinom pa so...

Domovina št. 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante

V 261. številki tednika Domovina smo pod drobnogled vzeli demografijo. Ob tem pa nismo pozabili na aktualne politične teme z domačega in tujega parketa, na podjetništvo mladih, slovensko zgodovino in kulturo, pa tudi humor in razvedrilo.

Domovina 261: Raje kot otroke sprejemamo migrante

V 261. številki tednika Domovina smo pod drobnogled vzeli demografijo. Ob tem pa nismo pozabili na aktualne politične teme z domačega in tujega parketa, na podjetništvo mladih, slovensko zgodovino in kulturo, pa tudi humor in razvedrilo.