Kam sta Janša in Logar obrnila slovensko zunanjo politiko in kje je bila pod Šarcem?

foto: pixabay
Že več tednov v Sloveniji poslušamo mantro o tem, kako se je slovenska zunanja politika preusmerila proti vzhodu, kar naj bi bilo zaskrbljujoče, saj se na ta način Slovenija oddaljuje od jedrne Evrope in približevala »avtokratskim« vzhodnoevropskim voditeljem. Pri čemer med avtokrati ne mislijo denimo Lukašenka in Putina, ampak Orbana in Poljsko.

Na Domovini smo zato pripravili kratek pregled zunanje politike aktualne in pretekle vlade pod vodstvom Marjana Šarca, da bi ugotovili, za kakšen zasuk v resnici gre.

Na obisku v Sloveniji je bil v četrtek in petek francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian, ki se je sestal s slovenskim, dr. Anžetom Logarjem in nagovoril slovenski diplomatski zbor. V najbolj gledani osrednje-informativni oddaji 24ur na Pop TV obisku francoskega zunanjega ministra, ki je prvi tovrsten obisk po 23 letih, niso namenili niti besede.

So pa so obregnili ob oceno predsednika vlade Janeza Janše na posvetu diplomatov, da je govorjenje o približevanju jedrni Evropi nesmiselno in izraz manjvrednostnega kompleksa. Janša je diplomatom povedal, da ko smo se odločili za vstop v Evropsko unijo smo se odločili za EU, ki je ena sama in nima prvo- in drugo-razrednih držav.

V istem prispevku so poudarili odgovor Donalda Tuska na novinarsko vprašanje o približevanju vzhodnim državam, kjer je ocenil, da le to ne sme biti storjeno za ceno svobode medijev in izgube evropskih vrednot. Spet, poudarek na približevanju vzhodu, čeprav je bil ključni poudarek Tuskovega obiska, ki je ob praznovanju 20 obletnice delovanja obiskal Novo Slovenijo, povsem drugje. Kar so ustvarjalci oddaje seveda izpustili.

Da bi ocenili, kam se usmerja slovenska zunanja politika, smo pregledali, s kom se srečujeta predsednik vlade in zunanji minister.

Blejski strateški forum je pomemben pokazatelj


Eden izmed kronskih dokazov nove smeri slovenske zunanje politike naj bi bil Blejski strateški forum, ki so se ga letos udeležili predsedniki vlad Poljske, Hrvaške, Češke, Madžarske, Srbije, Bolgarije in Italije. A blejski strateški forum je po definiciji konferenca srednje in jugo-vzhodne Evrope. Normalno je torej pričakovati, da je večina udeležencev iz omenjenega območja.

Po tem, ko smo vrsto let poslušali jadikovanje, kako Blejski strateški forum izgublja na pomenu in so se ga začeli udeleževati predvsem drugo in tretjerazredni politiki in diplomati, je z udeležbo 7 predsednikov vlad letošnji forum dosegel najvišjo raven do zdaj. Od svojega začetka leta 2006 je bil blizu temu uspehu, z obiskom 5 predsednikov vlad le še leta 2007, v času prve Janševe vlade.

Lanskega strateškega foruma se je udeležila Estonska predsednica in 11 zunanjih ministrov držav. Poleg držav nekdanje Jugoslavije še zunanji ministri Malte, Španije, Turčije, Finske, in Madžarske.

Mediji so lanski strateški forum pospremili z mislijo, da se po »nekoliko skromnejši udeležbi na najvišjih diplomatskih in političnih ravneh v prejšnjem letu tokratni ponaša s kopico visokih gostov.« Ob letošnjih sedmih predsednikih vlad oz. držav, in sedmih zunanjih ministrih smo lahko brali predvsem o kritičnosti opozicije do izbora gostov.

Kdo je še obiskoval Slovenijo in kam smo na obiske hodili mi?


Zunanji minister Logar je poleg strateškega foruma na Bledu v Sloveniji gostil še zunanje ministre vseh štirih sosednjih držav. Po 23 letih je na Sloveniji na obisku francoski zunanji minister, po skoraj 20 letih tudi ameriški. Poleg omenjenih so bili na obisku v Sloveniji še nemški, albanski, češki, madžarski in portugalski zunanji minister.

Dr. Anže Logar se je obiskal Dunaj, Rim, Bruselj, Budimpešto, Trst, Varšavo in Berlin. Prek videokonferenc pa se je srečal še z ministri Severne Makedonije, Nizozemske, Rusije in Španije. Logar je minister za zunanje zadeve šest mesecev.

Dr. Miro Cerar je v letu in pol vodenja slovenske diplomacije doma gostil zunanje ministre Madžarske, Cipra, Irske, Združenega Kraljestva, Severne Makedonije, Norveške, Kitajske, Nizozemske, Luksemburga, Nemčije, Palestine, Poljske in Španije.

Obiskal je Češko, Grčijo, Švedsko, Slovaško, Turčijo, Srbijo, Italijo, Jordanijo, Združene Arabske emirate, Ciper in Finsko.

Predsednika vlade sta potovala manj. Janša je do sedaj potoval v Bruselj, izven strateškega foruma pa gostil hrvaškega premierja Andreja Plenkoviča.

Marjan Šarec je v času vodenja vlade obiskal Berlin, Budimpešto, Bruselj, Kobenhaven, Madrid, Dunaj, Moskvo in Helsinke. Obiskal je tudi Severno Makedonijo, in Vatikan. Dvakrat je imel skupno sejo vlade z vlado Srbije. Po podatkih, ki smo jih imeli na voljo, nismo našli obiska nobenega predsednika vlade pri Šarcu v Sloveniji, z izjemo srbske premierke na skupni seji vlade.



 
KOMENTAR: Peter Merše
Razlika v sodelovanju z višegrajskimi državami vsaj formalno ni bistveno drugačna, razlike so drugje
Glede na to, da smo obiske pregledovali iz različnih virov, dopuščamo možnost, da smo kakšnega tudi izpustili. Prav tako sam obisk ne pove veliko, če ne poznamo samega ozadja in vsebine obiska. Vseeno lahko analiziramo trende. Dr. Miro Cerar je v letu in pol gostil 12 zunanjih ministrov in obiskal 11 držav. Dr. Anže Logar je v pol leta obiskal 6 držav, doma pa je gostil 11 zunanjih ministrov, pri čemer videokonference niso vštete. Aktivnost pod Logarjem je gotovo večja. Treba je sicer priznati, da je aktivnosti več, bližje, kot smo predsedovanju, a hkrati je bilo skoraj polovico Logarjevega mandata zaradi epidemije praktično nemogoče potovati. Vsi obiski so bili tako skoncentrirani v zadnjih mesecih. Obiski držav Višegrada se niso bistveno spremenili, čeprav jih je pod aktualno vlado nekoliko več. Večja je sprememba na drugih področjih.  Medtem, ko sta se Cerar in Šarec srečevala z državniki, ki so za Slovenijo manj strateško pomembni, kot denimo Jordanija, Ciper, Palestina, dobivamo občutek, da Logar izbira predvsem strateško pomembnejše države. Kaj je za Slovenijo strateškega pomena? Dobri odnosi s sosedami, ZDA, Združenim Kraljestvo in Francijo kot vodilnimi silami Nata, ki nam zagotavlja kolektivno obrambo, ter Nemčija kot daleč največja trgovinska partnerica. Države srednje Evrope in zahodnega Balkana s katerimi imamo skupno kulturo in zgodovino, ki jim nudimo okno v svet prek pristanišča in si delimo skupne vrednote, so druga taka skupina. Pogosto imamo s temi državami tudi skupne interese in podobne probleme. In prav tega se zavedajo omenjene države, podzavestno pa tudi slovenska politika. Zato je v zadnjih letih, ne glede na to, ali je na vladi Janša ali Šarec, največ srečanj potekalo prav z Madžarsko. Zdaj sicer potekajo v bolj prijateljskem tonu kot prej. Hkrati pa nismo postali kimavčki Madžarom in Poljakom. Še vedno zagovarjamo spoštovanje vladavine prava kot pogoj za pridobitev evropskih sredstev, nismo tudi odstopili od Carigrajske konvencije. Se je torej slovenska diplomacija obrnila na vzhod? Slovenska diplomacija zgledno neguje vzpostavljene odnose s srednjo (vzhodno) Evropo, hkrati pa znova vzpostavlja odnose z ostalimi ključnimi partnerji. A levo usmerjene osrednje medije to tako moti, da o ključnih obiskih pozabijo poročati, ali pa goste sprašujejo neumnosti, kot je recimo komentiranje namišljenega zasuka slovenske diplomacije na vzhod.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike