Kako revni smo Slovenci? Statistika pravi eno, resničnost drugo.
POSLUŠAJ ČLANEK
Statistični urad Republike Slovenije je pred mednarodnim dnevom boja proti revščini objavil podatke o stopnji tveganja revščine v Sloveniji in v ostalih članicah EU. Iz podatkov izhaja, da pri nas pod pragom tveganja revščine približno vsak osmi prebivalec, medtem ko je v EU tej izpostavljen vsak šesti prebivalec.
Ti podatki seveda ne pomenijo, da je pri nas ena osmina prebivalcev lačna, kot so nekoč vlade kritizirali s politične levice. Revščina je življenjsko in statistično mnogo bolj kompleksen pojav.
Statistični urad vidi revščino na relativen način, tako da primerja, koliko ljudi si zaradi svojega dohodka ne more privoščiti načina življenja, ki je za družbo, v kateri živijo običajen. Pod to pa ne sodijo zgolj pomanjkanje hrane, obleke, obutve, pitne vode, zdravstvene oskrbe in osnovne izobrazbe, temveč tudi ustrezen dostop do komunikacijske tehnologije, študija, potovanj, družabnih dogodkov in druženja s sovrstniki.
Relativno revščino se izraža z odstotki, koliko ljudi živi v gospodinjstvih, ki imajo razpoložljivi mesečni dohodek nižji od stopnje tveganja revščine. Ta v Sloveniji znaša 636 EUR in pod tem pragom živi 13,9% prebivalstva oziroma 268.000 ljudi. V EU je ta stopnja znatno višja in znaša 17,3%. Slovenija je po tej stopnji primerljiva z Avstrijo (14,1%) in boljša od vseh ostalih sosed, tako od Madžarske (14,5%), Hrvaške (19,5%) in tudi Italije (20,6%), in skupno spada na 6. mesto med članicami EU.
Bolj zaskrbljujoč je podatek, da moramo Slovenci za to, da presežemo stopnjo tveganja revščine zaslužiti zelo malo, zgolj 636 EUR. Kar pomeni, da naša družba ni bogata in smo v povprečju revnejši od ostalih članic EU. To pa nas na dolgi rok postavlja v nezavidljiv položaj.
Še dve mesti slabša je slovenska uvrstitev na lestvici dolgotrajne revščine. 8,2% naših sodržavljanov že vsaj tri leta biva pod pragom stopnje tveganja revščine.
Ta podatek je obenem tudi najbolj zaskrbljujoč, ker je v teh ljudeh skritega veliko človeškega potenciala, ki bi lahko dvignil kvaliteto življenja v družbi. Tu so skandinavske in vzhodnoevropske države kot so Češka, Slovaška in Madžarska od Slovenije mnogo boljše.
Toda za navidez spodobno statistiko se skrivajo težave. Najprej ta, da smo kot država revni, tudi če prag tveganja revščine presegaš, saj kvaliteta življenja po finančni plati še vedno ni visoka. V primerjavi z državami zahodne Evrope so pri nas zaslužki majhni. V realnosti so tako nizki, da bi v zadnjih 12 letih brez socialnih transferjev (pokojnine niso vštete) pod pragom revščine živelo okrog 24 odstotkov ljudi (2005 25,9%; 2009 22,0%; 2013 25,3%; 2017 24,0%), s pokojninami vred pa 41,5% (2017).
Ti podatki seveda ne pomenijo, da je pri nas ena osmina prebivalcev lačna, kot so nekoč vlade kritizirali s politične levice. Revščina je življenjsko in statistično mnogo bolj kompleksen pojav.
Pogled na revščino
Statistični urad vidi revščino na relativen način, tako da primerja, koliko ljudi si zaradi svojega dohodka ne more privoščiti načina življenja, ki je za družbo, v kateri živijo običajen. Pod to pa ne sodijo zgolj pomanjkanje hrane, obleke, obutve, pitne vode, zdravstvene oskrbe in osnovne izobrazbe, temveč tudi ustrezen dostop do komunikacijske tehnologije, študija, potovanj, družabnih dogodkov in druženja s sovrstniki.
Prag revščine v Sloveniji znaša 636 EUR in pod tem pragom živi 13,9% prebivalstva oziroma 268.000 ljudi.
Relativno revščino se izraža z odstotki, koliko ljudi živi v gospodinjstvih, ki imajo razpoložljivi mesečni dohodek nižji od stopnje tveganja revščine. Ta v Sloveniji znaša 636 EUR in pod tem pragom živi 13,9% prebivalstva oziroma 268.000 ljudi. V EU je ta stopnja znatno višja in znaša 17,3%. Slovenija je po tej stopnji primerljiva z Avstrijo (14,1%) in boljša od vseh ostalih sosed, tako od Madžarske (14,5%), Hrvaške (19,5%) in tudi Italije (20,6%), in skupno spada na 6. mesto med članicami EU.
Bolj zaskrbljujoč je podatek, da moramo Slovenci za to, da presežemo stopnjo tveganja revščine zaslužiti zelo malo, zgolj 636 EUR. Kar pomeni, da naša družba ni bogata in smo v povprečju revnejši od ostalih članic EU. To pa nas na dolgi rok postavlja v nezavidljiv položaj.
Dolgotrajna revščina
Še dve mesti slabša je slovenska uvrstitev na lestvici dolgotrajne revščine. 8,2% naših sodržavljanov že vsaj tri leta biva pod pragom stopnje tveganja revščine.
Zaslužki so tako majhni, da bi v zadnjih dvanajstih letih brez socialnih transferjev, pod pragom revščine živelo 24% Slovencev.
Ta podatek je obenem tudi najbolj zaskrbljujoč, ker je v teh ljudeh skritega veliko človeškega potenciala, ki bi lahko dvignil kvaliteto življenja v družbi. Tu so skandinavske in vzhodnoevropske države kot so Češka, Slovaška in Madžarska od Slovenije mnogo boljše.
Toda za navidez spodobno statistiko se skrivajo težave. Najprej ta, da smo kot država revni, tudi če prag tveganja revščine presegaš, saj kvaliteta življenja po finančni plati še vedno ni visoka. V primerjavi z državami zahodne Evrope so pri nas zaslužki majhni. V realnosti so tako nizki, da bi v zadnjih 12 letih brez socialnih transferjev (pokojnine niso vštete) pod pragom revščine živelo okrog 24 odstotkov ljudi (2005 25,9%; 2009 22,0%; 2013 25,3%; 2017 24,0%), s pokojninami vred pa 41,5% (2017).
Zadnje objave
Izzivi mladostnika in staršev ob vstopu v srednjo šolo
6. 10. 2024 ob 19:28
Muzej na prostem Rogatec: vsak predmet nosi svojo zgodbo
6. 10. 2024 ob 15:05
Film: Frančišek
6. 10. 2024 ob 12:10
Žametna korenčkova juha
6. 10. 2024 ob 9:30
Zdrava pamet
6. 10. 2024 ob 6:00
Skavtski voditelji iz vse Slovenije: »Ja prosim?«
5. 10. 2024 ob 21:59
Ekskluzivno za naročnike
Muzej na prostem Rogatec: vsak predmet nosi svojo zgodbo
6. 10. 2024 ob 15:05
Žametna korenčkova juha
6. 10. 2024 ob 9:30
Zdrava pamet
6. 10. 2024 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
OCT
09
OCT
12
OCT
17
NOV
02
Rok Škrlep: Recept za srečo (snemanje predstave)
19:00 - 21:00
NOV
17
30. Gala koncert Radia Ognjišče
15:00 - 19:00
Video objave
Drzni zmagovalci - Štefan Pavlinjek: "Vsak podjetnik bi moral biti pilot."
3. 10. 2024 ob 18:00
Izbor urednika
S pohodi za življenje širijo veselje do življenja
20. 9. 2024 ob 18:04
»Tomaž Vesel je bil k odstopu prisiljen«
13. 9. 2024 ob 6:00
Se Makarovičeva boji, da bo izgubila tožbo proti Možini?
12. 9. 2024 ob 19:08
7 komentarjev
STAJERKA2021
Dokler bo tuj denar, bo šesterček lahko delil, seveda najbolj tistim, ki niti ne kihnejo v državno blagajno. Hvala vsem tistim, ki na dan volitev ostajate doma!
STAJERKA2021
V Sloveniji vpijejo, da ni medicinskih sester? Kako? Na borzi jih je cca 700! Ko jih hočejo zaposliti, pa so sami izgovori, bolezni itd. Zakaj? Ja smešno, dobijo tisto kar dobijo od države, pa hajdi na delo v Avstrijo! Operirajo s podatki, kako so uboge, kako ni dela itd! Pa to sploh ni res. DELAJO, ampak za svoj žep, država pa jim daje za bencin. Pa kategorija natakarjev. Letos bi jih potrebovali vsaj 800. Ker tisti, ki so na borzi, NOČEJO DELATI, zato tovrstno delovno silo, , uvažamo! Naši turistični delavci pa gas in na delo v Avstrijo ali v tujino. Kdo je tukaj ubogi! Država, ki podpira kvazi lenuhe. Socialni transferji JA - delo NE. Pa to je samo kaplica v morje, kam vse ponikne državni denar. Da ne govorimo o ljudeh, migrantih, ki prihajajo k nam. S figov in denarjem v žepu, in v popolno oskrbo v naši državi, o kateri pa 20 % ljudi NE MORE NITI SANJATI. To pomeni, koruptivnost in odprtost za ljudi, ki si jih NIHČE NE ŽELI, ker pa je Merklca ukazala, da jih moramo imeti, jih imamo, ampak zakaj bolje skrbimo za nje, kot za svoje ljudi, ki delajo za minimalca? Tisti, ki se otepajo dela na borzi, tako kot je povedal Jelinčič, jih je vsaj 40.000, ki bi lahko delali, PA NOČEJO, ker ni nad temi sredstvi nobenega nadzora. Da pa je veliko upokojencev, ki komaj živijo in zmorejo stroške stanovanj in prevelikih hiš, ki so jih zgradili pred pol stoletja, pa nobenega ne skrbi. Zakaj? Preprosto, ker niso glasni, ker potrpijo, tako, kot so vso življenje, v upanju, da bo bolje. No, za češnjo na torti lenobnosti, pa še levica, ki podpira te transferje za vedno, ker je v bodočnosti to njihova volilna baza. Tako kot je povedala angleška železna lady: SOCIALA TRAJA TAKO DOLGO, DOKLER JE ŠE KAJ TUJEGA DENARJA. Kaj pa potem?
STAJERKA2021
"Težava socializma je, da ti sčasoma zmanjka tujega denarja". Dobro napisano POLN KUFER.
Rajko Podgoršek
Dober prvi komentar. Po mojem je tako, da masovne hude revščine, kot bi nas želele prepričati oddaje ala Preverjeno itd. v Sloveniji ni. Veliko ljudi ima dejansko postranski zaslužek na črno. Je tudi veliko ljudi iz srednjega sloja, ki je med krizo okrepilo premoženje in so sedaj višji srednji sloj. Veliko je recimo pol-kmetov in kmetov, ki imajo zraven še podjetja, ki se ukvarjajo z lesarstvom, gozdarstvom, obrtništvom recimo. In ti dobro živijo in takih ljudi ni malo. Kar nekaj je ljudi srednjega sloja, ki je kapital pridobilo v kripto-mrzlici in so ga pravočasno pretopili v druge naložbe.
Potem imaš kar nekaj ljudi, ki so delež nižjega sloja ampak s socialnimi dokladami krepko izboljšajo svoj položaj itd. Doklade seveda izrabijo tudi premožnejši.
En obsežen sloj, ki je nasrkal med krizo je nižji srednji, ki nima premoženjskih zaslomb in ga politike potiskajo v nižji sloj. Potem del delavskega sloja, ki so ljudje, ki so neoperativni in nesposobni nekega urejenega finančnega preživetja. Tu so skupine, ki se kažejo v statistikah, drugače pa so statistike zavajujoče.
Če bi bila tako huda revščina po vsej državi, kot se govori in piše od leta 2008, potem bi bila tudi politično-socialna situacija bistveno bolj napeta zadnjih 10 let.
MEFISTO
Do izteka mandata aktualne šest članske koalicije in vlade bo še huje.
Socialni mir bodo še naprej kupovali s prekomernim zadolževanjem.
Sicer so pa tej ljudski oblasti bolj nevarni tisti, ki imajo vsega preveč, kot oni, ki živijo v revščini.
To je rezultat 73 letnega poneumljanja revežev.
IgorP
Kako dolgo je pa fevdalizem in kapitalizem v navezi s katoliško cerkvijo poneumljal reveže???? Katoliška cerkev brez sodelovanja z oblastjo, ne more obstajati!
APMMB2
Statistika v Sloveniji odpove.
Zajema le uradno stanje, Slovenci pa smo se navadili živeti dvojno življenje. Eno nam narekuje država, sicer pa živimo svoje, privatno življenje, ki ga statistika ne zmore zajeti.
Statistika zajema delo, osem ur šihta. Povprečni Slovenec dela po dva šihta., ali fuša, ali pa dela doma, na kmetiji, ali pa v svoji delavnici. Torej dva šihta prineseta dve plači in ne eno. To omogoča popolnoma drugačen standard, kot ga kaže statistika.
Neregistrirana kmetijska proizvodnja je skoraj enaka registrirani, zato Slovenci pojemo in popijemo več, kot prikazujejo statistike.
Podobno je pri stanovanjih. Podobno je še marsikje drugje, kjer statistika ne zmore beležiti dejansko stanje, ki je prikrito.
Z uvrstitvijo teh rezultatov bi Slovenija bila še mnogo boljša na statističnih tabeah.
Žal pa je potrebno ugotoviti še to, da opravljanje dveh šihtov ima kvarne posledice za družbeno življnje.
Ljudje vidijo pred vsem individualne cilje, mngo manj pa jih zanima , kaj se dogaja z državo, z družbo.
To pa je katastrofa, saj nam država dobesedno izginja in nikogar to posebej ne zanima.
Poglejmo si samo koga volimo, kdo nam vlada in kakšen ugled ima Slovenija v tujini.
Vse, kar je odlično v Sloveniji, je plod posameznikov in ne plod države, državnih inštitucij.
Tudi evropski prvaki v košarki so postali športniki, ki so se bolj ali manj privatno organizirali in mimo uradne košarkarske zveze izborili mesto prvakov. Poglejmo si žalost sedaj, ko skorajda enako ekipo upravja država.
Poglejmo si samo vrsto odličnih strokovnjakov v svetu, ki so ambasadorji Sloveije in jih primerjajmo z zunanjim ministrm ali predsednikom vlade, ki na uradni ravni zastopajo Slovenijo.
Žal Slovenci ne znamo upravljati države, ali pa država ne zna upravljati nas.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.