Kako nas je koronavirus presenetil na Nizozemskem in v Belgiji

»Karkoli že stane«, so bile besede, ki so jih izrekli voditelji desetih belgijskih političnih strank v torek zvečer, ko so se dogovorili, da bodo sedanji vladi za šest mesecev dali polna pooblastila za boj proti novi epidemiji, ki jo je povzročil COVID-19, bolj znan pod imenom koronavirus. Po vsej Evropi so tako ljudje kot vlade reagirali na zdravstveno, socialno in ekonomsko krizo, ki jo povzroča novi virus. Belgija in Nizozemska nista pri tem nobeni izjemi. V zadnjih dnevih sem lahko osebno opazoval, kako se je situacija v obeh državah spreminjala. S tem člankom želim pokazati, da je stanje težko, vendar povsod premagljivo, tudi v Sloveniji.

Mirna Nizozemska

Še prejšnji teden sem študiral v miru in pisal akademske papirje na jugu Nizozemske, v Maastrichtu. Študentje smo večinoma bili takrat še vedno optimistični, le nekaj italijanskih študentov je opozarjalo na grozljive razmere v njihovi domovini. Kljub temu miru je panika prišla v mesto precej hitreje kot virus. To se je najbrž zgodilo zaradi medijev, velikega števila upokojencev in velike mednarodne skupine študentov, ki živi v mestu. Stanje se je res poslabšalo, ko so sosednje države začele sprejemati izredne ukrepe. Precejšen medijski vpliv so imeli govori politikov različnih evropskih vlad, ki so opozarjali na slabšanje situacije. Medtem pa je bila nizozemska vlada, na čelu z liberalcem Ruttejem, tiho in je dajala prebivalstvu bolj malo navodil. Posamezne univerze po državi, vključno z mojo, pa so čakale na uradne odločitve vlade.

Tako se je šele prejšnji četrtek in petek vlada glasneje pojavila v javnosti in uvedla malo večje ukrepe. Takoj za tem je univerza sprejela odločitev o zaprtju in uvedbi spletnih predavanj in spletnega dela po  skupinah. Med vikendom so ljudje v mestnih trgovinah izpraznili police s hrano in higienskimi izdelki.

A najbolj šokanten in precej smešen prizor se je zgodil, ko se je vlada odločila za zaprtje vseh lokalov in restavracij, med katere spadajo tudi mednarodno znani »coffee shops«, kjer prodajajo tudi marihuano oziroma »vutro«, kar je povzročilo, da so se pred temi lokali takoj začele zbirati množice. Po burnem vikendu sem se, zaradi naraščajočega strahu staršev in navodil veleposlaništva, v ponedeljek moral odpraviti v Bruselj. Treba je omeniti, da so še vedno dokaj mehki ukrepi nizozemske vlade vplivali na stanje v Belgiji, saj se je še v prejšnjo soboto mnogo Belgijcev odpravilo na kosilo ali na kavo na Nizozemsko, ker so bili lokali tam še vedno odprti.

V Belgiji je zdravstvena kriza vsaj začasno ustavila politično krizo (stranke po desetih mesecih po zadnjih parlamentarnih volitvah še vedno niso uspele sestaviti nove s vlade s polnimi pooblastili)

Mobilizacija belgijske družbe in politike

Ko sem v ponedeljek popoldan končno prišel v Bruselj, se je tam situacija že poslabšala, število obolelih je eksplodiralo. Ulice so bile večinoma prazne, razen pred trgovinami.
V Belgiji je zdravstvena kriza vsaj začasno ustavila politično krizo (stranke po desetih mesecih po zadnjih parlamentarnih volitvah še vedno niso uspele sestaviti nove s vlade s polnimi pooblastili), saj je na pobudo desetih strank federalni parlament za obdobje šestih mesecev podelil polna pooblastila sedanji vladi, ki upravlja tekoče posle.

Kljub temu nekatere stranke upajo, da bodo na podlagi enotnosti zaradi krize uspele sestaviti novo vladno koalicijo, ki naj bi bila sestavljena iz valonskih socialistov, liberalcev in zelenih in flamskih krščanskih demokratov, liberalcev, socialistov in zelenih. Po mnenju nekaterih političnih analitikov bi skupni boj proti koroni lahko končno združil to politično formacijo in s tem preprečil prihod na oblast flamskih nacionalistov oziroma konservativcev, ki se združujejo v stranki NV-A in Vlams Belaang. Valonski in flamski liberalci upajo tudi, da bo ta nova koalicija vključila tudi valonske socialiste in zelene in jim preprečila, da bi sodelovali s skrajno levo stranko PTB (Stranko belgijskih delavcev), ki spominja na našo Levico.

Poleg političnih sprememb pa Belgija podobno kot Slovenija doživlja nove oblike družabnosti. Sicer še nismo začeli peti ali igrati na balkonih, tako kot to delajo Španci, Italijani in Slovenci, a se ponekod že vidi solidarnost in prijaznost ljudi. To se vidi posebej pri pomoči starejših osebam, saj veliko ljudi zanje nakupuje hrano ali pa sprehajajo njihove pse.

V aktualnem dogajanju lahko vidimo veliko stvari, a najbolj pomemben nauk te krize je očitna in živa ljudska solidarnost ter pogum.