Kako nas je koronavirus presenetil na Nizozemskem in v Belgiji
»Karkoli že stane«, so bile besede, ki so jih izrekli voditelji desetih belgijskih političnih strank v torek zvečer, ko so se dogovorili, da bodo sedanji vladi za šest mesecev dali polna pooblastila za boj proti novi epidemiji, ki jo je povzročil COVID-19, bolj znan pod imenom koronavirus. Po vsej Evropi so tako ljudje kot vlade reagirali na zdravstveno, socialno in ekonomsko krizo, ki jo povzroča novi virus. Belgija in Nizozemska nista pri tem nobeni izjemi. V zadnjih dnevih sem lahko osebno opazoval, kako se je situacija v obeh državah spreminjala. S tem člankom želim pokazati, da je stanje težko, vendar povsod premagljivo, tudi v Sloveniji.
Še prejšnji teden sem študiral v miru in pisal akademske papirje na jugu Nizozemske, v Maastrichtu. Študentje smo večinoma bili takrat še vedno optimistični, le nekaj italijanskih študentov je opozarjalo na grozljive razmere v njihovi domovini. Kljub temu miru je panika prišla v mesto precej hitreje kot virus. To se je najbrž zgodilo zaradi medijev, velikega števila upokojencev in velike mednarodne skupine študentov, ki živi v mestu. Stanje se je res poslabšalo, ko so sosednje države začele sprejemati izredne ukrepe. Precejšen medijski vpliv so imeli govori politikov različnih evropskih vlad, ki so opozarjali na slabšanje situacije. Medtem pa je bila nizozemska vlada, na čelu z liberalcem Ruttejem, tiho in je dajala prebivalstvu bolj malo navodil. Posamezne univerze po državi, vključno z mojo, pa so čakale na uradne odločitve vlade.
Tako se je šele prejšnji četrtek in petek vlada glasneje pojavila v javnosti in uvedla malo večje ukrepe. Takoj za tem je univerza sprejela odločitev o zaprtju in uvedbi spletnih predavanj in spletnega dela po skupinah. Med vikendom so ljudje v mestnih trgovinah izpraznili police s hrano in higienskimi izdelki.
A najbolj šokanten in precej smešen prizor se je zgodil, ko se je vlada odločila za zaprtje vseh lokalov in restavracij, med katere spadajo tudi mednarodno znani »coffee shops«, kjer prodajajo tudi marihuano oziroma »vutro«, kar je povzročilo, da so se pred temi lokali takoj začele zbirati množice. Po burnem vikendu sem se, zaradi naraščajočega strahu staršev in navodil veleposlaništva, v ponedeljek moral odpraviti v Bruselj. Treba je omeniti, da so še vedno dokaj mehki ukrepi nizozemske vlade vplivali na stanje v Belgiji, saj se je še v prejšnjo soboto mnogo Belgijcev odpravilo na kosilo ali na kavo na Nizozemsko, ker so bili lokali tam še vedno odprti.
Ko sem v ponedeljek popoldan končno prišel v Bruselj, se je tam situacija že poslabšala, število obolelih je eksplodiralo. Ulice so bile večinoma prazne, razen pred trgovinami.
V Belgiji je zdravstvena kriza vsaj začasno ustavila politično krizo (stranke po desetih mesecih po zadnjih parlamentarnih volitvah še vedno niso uspele sestaviti nove s vlade s polnimi pooblastili), saj je na pobudo desetih strank federalni parlament za obdobje šestih mesecev podelil polna pooblastila sedanji vladi, ki upravlja tekoče posle.
Kljub temu nekatere stranke upajo, da bodo na podlagi enotnosti zaradi krize uspele sestaviti novo vladno koalicijo, ki naj bi bila sestavljena iz valonskih socialistov, liberalcev in zelenih in flamskih krščanskih demokratov, liberalcev, socialistov in zelenih. Po mnenju nekaterih političnih analitikov bi skupni boj proti koroni lahko končno združil to politično formacijo in s tem preprečil prihod na oblast flamskih nacionalistov oziroma konservativcev, ki se združujejo v stranki NV-A in Vlams Belaang. Valonski in flamski liberalci upajo tudi, da bo ta nova koalicija vključila tudi valonske socialiste in zelene in jim preprečila, da bi sodelovali s skrajno levo stranko PTB (Stranko belgijskih delavcev), ki spominja na našo Levico.
Poleg političnih sprememb pa Belgija podobno kot Slovenija doživlja nove oblike družabnosti. Sicer še nismo začeli peti ali igrati na balkonih, tako kot to delajo Španci, Italijani in Slovenci, a se ponekod že vidi solidarnost in prijaznost ljudi. To se vidi posebej pri pomoči starejših osebam, saj veliko ljudi zanje nakupuje hrano ali pa sprehajajo njihove pse.
V aktualnem dogajanju lahko vidimo veliko stvari, a najbolj pomemben nauk te krize je očitna in živa ljudska solidarnost ter pogum.
Mirna Nizozemska
Še prejšnji teden sem študiral v miru in pisal akademske papirje na jugu Nizozemske, v Maastrichtu. Študentje smo večinoma bili takrat še vedno optimistični, le nekaj italijanskih študentov je opozarjalo na grozljive razmere v njihovi domovini. Kljub temu miru je panika prišla v mesto precej hitreje kot virus. To se je najbrž zgodilo zaradi medijev, velikega števila upokojencev in velike mednarodne skupine študentov, ki živi v mestu. Stanje se je res poslabšalo, ko so sosednje države začele sprejemati izredne ukrepe. Precejšen medijski vpliv so imeli govori politikov različnih evropskih vlad, ki so opozarjali na slabšanje situacije. Medtem pa je bila nizozemska vlada, na čelu z liberalcem Ruttejem, tiho in je dajala prebivalstvu bolj malo navodil. Posamezne univerze po državi, vključno z mojo, pa so čakale na uradne odločitve vlade.
Tako se je šele prejšnji četrtek in petek vlada glasneje pojavila v javnosti in uvedla malo večje ukrepe. Takoj za tem je univerza sprejela odločitev o zaprtju in uvedbi spletnih predavanj in spletnega dela po skupinah. Med vikendom so ljudje v mestnih trgovinah izpraznili police s hrano in higienskimi izdelki.
A najbolj šokanten in precej smešen prizor se je zgodil, ko se je vlada odločila za zaprtje vseh lokalov in restavracij, med katere spadajo tudi mednarodno znani »coffee shops«, kjer prodajajo tudi marihuano oziroma »vutro«, kar je povzročilo, da so se pred temi lokali takoj začele zbirati množice. Po burnem vikendu sem se, zaradi naraščajočega strahu staršev in navodil veleposlaništva, v ponedeljek moral odpraviti v Bruselj. Treba je omeniti, da so še vedno dokaj mehki ukrepi nizozemske vlade vplivali na stanje v Belgiji, saj se je še v prejšnjo soboto mnogo Belgijcev odpravilo na kosilo ali na kavo na Nizozemsko, ker so bili lokali tam še vedno odprti.
V Belgiji je zdravstvena kriza vsaj začasno ustavila politično krizo (stranke po desetih mesecih po zadnjih parlamentarnih volitvah še vedno niso uspele sestaviti nove s vlade s polnimi pooblastili)
Mobilizacija belgijske družbe in politike
Ko sem v ponedeljek popoldan končno prišel v Bruselj, se je tam situacija že poslabšala, število obolelih je eksplodiralo. Ulice so bile večinoma prazne, razen pred trgovinami.
V Belgiji je zdravstvena kriza vsaj začasno ustavila politično krizo (stranke po desetih mesecih po zadnjih parlamentarnih volitvah še vedno niso uspele sestaviti nove s vlade s polnimi pooblastili), saj je na pobudo desetih strank federalni parlament za obdobje šestih mesecev podelil polna pooblastila sedanji vladi, ki upravlja tekoče posle.
Kljub temu nekatere stranke upajo, da bodo na podlagi enotnosti zaradi krize uspele sestaviti novo vladno koalicijo, ki naj bi bila sestavljena iz valonskih socialistov, liberalcev in zelenih in flamskih krščanskih demokratov, liberalcev, socialistov in zelenih. Po mnenju nekaterih političnih analitikov bi skupni boj proti koroni lahko končno združil to politično formacijo in s tem preprečil prihod na oblast flamskih nacionalistov oziroma konservativcev, ki se združujejo v stranki NV-A in Vlams Belaang. Valonski in flamski liberalci upajo tudi, da bo ta nova koalicija vključila tudi valonske socialiste in zelene in jim preprečila, da bi sodelovali s skrajno levo stranko PTB (Stranko belgijskih delavcev), ki spominja na našo Levico.
Poleg političnih sprememb pa Belgija podobno kot Slovenija doživlja nove oblike družabnosti. Sicer še nismo začeli peti ali igrati na balkonih, tako kot to delajo Španci, Italijani in Slovenci, a se ponekod že vidi solidarnost in prijaznost ljudi. To se vidi posebej pri pomoči starejših osebam, saj veliko ljudi zanje nakupuje hrano ali pa sprehajajo njihove pse.
V aktualnem dogajanju lahko vidimo veliko stvari, a najbolj pomemben nauk te krize je očitna in živa ljudska solidarnost ter pogum.
Zadnje objave
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Vaše delo – naša blaginja: nerodnost ali skrita iskrenost predsednice republike?
1. 5. 2026 ob 20:39
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Kitajsko izsiljevanje Evropske unije
1. 5. 2026 ob 17:27
Iz zaprašenih arhivov telesne kulture: Prevarani Sokoli
1. 5. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Povolilna vprašanja
2. 5. 2026 ob 6:00
Ključne težave pri komuniciranju
1. 5. 2026 ob 19:00
Pomik mladih proti desni: sodobni uporniki proti prebujenskim blodnjam
1. 5. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
MAJ
08
Odprtje fotografske razstave Arzenal dediščine – 20 let
15:30 - 16:30
MAJ
16
MAJ
17
Pohod za življenje 2026: Koper
12:00 - 14:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kraševka
Torej dobivajo tudi v Belgiji nekako vladi NARODNE ENOTNOSTI.
Povsod se nekako bojijo SKRAJNE Desnice, toda zanemarjajo nevarnost SKRAJNE LEVICE, ki mislim, da je mnogo bolj nevarna, ker ta Levica spodbuja nerede in ruši gospodarstvo.
Ko nastopi resna kriza, kot je ta s Corona virusom, ni čas za nerede, ampak so potrebni ostri ukrepi za zajezitev novih okužb.
Liberalci pa sploh ne vidijo, da je potrebno strogo upoštevati, tudi ostre ukrepe, čeprav trenutno kratijo nekatere pravice. Na dolgi rok, so ostri ukrebi zelo POZITIVNI.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.