Kaj pravi Koran o ženskah

»Kdor pa dela dobro, naj bo moški ali ženska, in veruje, bo vstopil v raj in niti najmanjša krivica mu ne bo storjena.« (Koran 4:125)

»Tistemu, ki je bogaboječ, naj bo moški ali ženska, in veruje, bomo zagotovo naklonili lepo življenje in nagradili ga bomo s takšno nagrado, ki ustreza njegovemu največjemu dobremu delu.« (Koran 16:98)

Kot lahko vidimo iz zgornjih stihov, so moški in ženske v islamu, kot ga narekuje Koran, nedvomno enakopravni. Sveta knjiga v verzih na več mestih poudarja enakost vseh, tako na duhovni kot na intelektualni ravni, v času nastanka pa je izboljšal tudi družbeni in ekonomski položaj žensk. Dovolil jim je namreč posedovanje lastnine, za njih ob poroki predpisal obvezno doto ter jim omogočil dedovanje in služenje lastnega denarja. Glede družbenega položaja do žensk zahteva spoštovanje ter ženi daje v zakonu enake pravice kot možu.

Da temu ni tako, ne kriv Koran

Vendar pogosto vidimo, da temu ni tako. Glavni krivec za slab položaj ženske v islamu ni ne Koran ali nauk, ki ga uči vera. Problem je v slabi razlagi vere in v interesu nekaterih, ki bi radi svojo ideologijo uresničili z napačno razlago verske literature in zavajanjem verujočih. V Koranu namreč ni zaslediti nobenega znaka, da bi bila ženska manj vredna od moškega.

Vendar se enakovrednost moškega in ženske pri ravnanju z ženskami v vsakodnevnem življenju pogosto ne kaže. Njihov status in položaj je običajno sorazmeren z življenjskim standardom države: nižji kot bo ta, manj svobode in pravic bo imela ženska.

Sporna tematika, ki jo zaslediti je v Koranu in se tiče žensk, je nedvomno njihovo oblačenje. Piše, da se morajo tako moški kot ženske oblačiti skromno in ne smejo privlačiti nasprotnega spola z razkazovanjem svojega telesa. Ženske naj bi tako morale imeti pokrite glavo, roke in noge, vendar drugi iste verze razumejo tako, da mora ženska zakriti vse, kar bi pritegnilo pozornost nanjo, tudi obraz.

O njihovem zakrivanju in obnašanju piše:

“In recite vernicam, naj spustijo svoje poglede in naj pazijo na svoje sramne dele. Naj ne pokazujejo svojega okrasja – razen tega, kar je tako ali tako zunaj. Tančice naj imajo čez prsi, svojega okrasja pa naj ne kažejo nikomur, razen svojim možem, očetom, očetom svojih mož, svojim sinovom, sinovom svojih mož, svojim bratom, sinovom svojih bratov, sinovom svojih sester, svojim prijateljicam, svojim sužnjam, moškim, ki ne potrebujejo žensk in otrokom, ki še ne vedo, kaj so ženski sramni deli. Naj ne udarjajo s stopali, da bi se slišal žvenket nakita, ki je pod obleko. Vsi pa se pokesajte pred Allahom, o verniki, da bi uspeli.” (An-Nur, 31)