Kaj je mini-schengen, čigava je ideja in kako verjetno je, da bo do njega prišlo

Ob zadnjih izzivih, s katerimi se sooča Evropska unija, se vse bolj govori o uvedbi tako imenovanega  mini-schengenskega prostora, ki bi znotraj obstoječega schengna od ostalih članic z mejnimi kontrolami omejil ožjo skupino držav Beneluksa, Nemčije in Avstrije, omenja pa se tudi Švedsko.

Mnogi se sprašujejo ali je takšen scenarij realen, a glede na to, da resnih zavez o reševanju migrantske krize še ni, je bojazen o uresničitvi takšnega načrta nezanemarljiva.

Špekulacije o tovrstnem načrtu so se začele  po izjavi predsednika Evropske Komisije Jeana Clauda Junkcerja v Evropskem parlamentu, da je schengensko območje praktično na pol mrtvo.

Pobudniki mini-schengna Nizozemci

Nekaj dni kasneje je nizozemski zunanji minister Bert Koenders za tamkajšnji časopis De Volkskrant dejal, da pet evropskih držav razmišlja o mini-schengnu, v katerem bi veljala strožja pravila, kot v sedanjem schengenskem prostoru. Vpletene države naj bi se za tako rešitev odločile, ker na vidiku ni pravega enotnega načrta reševanja migrantske problematike. Z mini-schengnom bi lahko učinkovito omejili prevelik migracijski val na to območje.

Tovrstno razmišljanje je potrdil finančni minister Jeroen Dijsselbloem z navedbo na nizozemski televiziji, da v EU manjka solidarnosti s ciljnimi državami migtantov ter s tem namigoval na odklanjanje kvot za sprejem beguncev s strani nekaterih vzhodno-evropskih članic EU.

"Skušali bomo najti rešitev znotraj osemindvajseterice. Ampak če nam ne uspe, potem bo Nizozemska z državami, ki so v podobnem položaju, sprejeti nekatere skupne ukrepe," je še dejal Dijsselbloem.

Nizozemski primat pri tem vprašanju je razumljiv zaradi pritiska domače javnosti na tamkajšnjo oblast, da nekaj ukrene v zvezi s vse večjim številom migrantov, ki želijo v to državo. Zanemariti tudi ne gre dejstva, da bo Nizozemska 1. januarja prevzela vodenje Evropske unije.

Vplivni evropski politiki vsaj javno skeptični do ideje

"Če nas duh schengna zapusti, bom izgubili več kot zgolj schengenski sporazum. Če schengen pade, skupna evropska valuta nima več smisla," je bil minulo sredo jasen Jean Claude Juncker v svojem prvem nagovoru poslancev Evropskega parlamenta po terorističnih napadih v Parizu.

"Schengen je eden glavnih stebrov Evrope", je še dodal predsednik Evropske komisije.

Da tudi Nemčina ni ravno navdušena nad idejo, je dal vedeti nemški notranji minister Thomas de Maiziere: "Naš politični cilj mora biti schengensko območje z vso njegovo funkcionalnostjo, vse drugo so neutemeljena ugibanja."

Težnje po tovrstnem povezovanju je nekoliko omilil tudi nizozemski odposlanik pri EU Pieter de Gooijer, ki je v ponedeljek izjavil, da ta država nima namena vzpostaviti mini-schengna, ne ve pa, kako je z ostalimi.