Kaj ima Vladna služba za zakonodajo za povedati sebi v bran, oziroma v čem se razlikujeta "pravna" in "inženirska" logika

vir za foto: Pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
Po tem ko je prejšnji teden Ustavno sodišče odločilo, da sklepi vlade o podaljšanju omejevalnih ukrepov zoper širjenje epidemije niso začeli veljati, ker jih vlada ni objavila v Uradnem listu Republike Slovenije, je vladna služba za zakonodajo včeraj objavila še svoje stališče, v katerem pojasnjujejo, zakaj so menili, da objava sklepov o podaljšanju ukrepov v Uradnem listu ni bila potrebna.

Kljub zanimivi argumentaciji se je sicer težko znebiti občutka, da gre za poskus, da bi se izvlekli iz pravne zagate, ki jo nekateri ocenjujejo kar za največji pravni fiasko službe za zakonodajo v zadnjih 30 letih, pišemo v komentarju uredništva.

Vlada je sicer v tridnevnem roku, ki se je iztekel v nedeljo, ponovno odločala o podaljšanju omejevalnih ukrepov ter sklepe o tem objavila v Uradnem listu. Z vidika omejevalnih ukrepov za naprej tako ne prihaja do sprememb oz. sproščanj ukrepov. Odprto pa ostaja vprašanje zakonitosti izrečenih glob in prejetih ugodnosti med 5. novembrom in 3. decembrom.

Po mnenju vladne službe za zakonodajo Ustavno sodišče s svojo nepričakovano odločitvijo posega v pravno varnost in predvidljivost pravnega reda, ker odstopa od interpretacije predpisov s prakso pravne stroke v Evropskem prostoru.


Služba za zakonodajo: Odloki so veljali, ker niso bili preklicani


»Predpisi, ki nimajo omejenega datuma, ki torej ne omejujejo časovno lastne veljavnosti, veljajo za nedoločen čas, dokler niso razveljavljeni z istovrstnim ali hierarhično višjim predpisom.« Prav zato je predpis o začasni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi določal, »da prepoved iz odloka velja do prenehanja razlogov zanjo, kar ugotovi vlada s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«

Ustavno sodišče je pred meseci vladi naložilo, da mora vsakih sedem dni preverjati, ali so ukrepi za zajezitev epidemije še potrebni in jih bodisi podaljšati, spremeniti ali odpraviti in o tem obvestiti javnost. Po mnenju zakonodajne službe je vlada to zahtevo v celoti spoštovala, saj je tedensko presojala potrebnost ukrepov in o tem sproti obveščala javnost.

»V skladu s pravno doktrino, da predpisi veljajo, dokler niso razveljavljeni, si ni bilo mogoče razlagati, da ustavno sodišče meni, da časovno neomejeno veljavni predpisi prenehajo veljati (in z njimi ukrepi, ki tvorijo njegovo vsebino), če vlada s predpisom izrecno po sedmih dneh njihove veljavnosti ne podaljša.

Služba za zakonodajo ugotavlja tudi, da celo Ustavno sodišče v preteklosti tega ni interpretiralo tako, kot v zadnji odločitvi, saj je več kot sedem dni po njegovi uveljavitvi odločalo o začasnem zadržanju Odloka o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in omejitvi oziroma prepovedi zbiranja ljudi. Ni se odločilo, da je začasno zadržanje brezpredmetno, ker bi odlok prenehal veljati, ker ni bil podaljšan s predpisom.

Pravna služba si je odločbo Ustavnega sodišča razlagala tako, da če se pri strokovnem preverjanju potrebnosti ukrepov ugotovi, da so ti še vedno potrebi, se o tem obvesti javnost in Državni zbor, odlok pa velja naprej. Sicer odlok razveljavi.

Prepričani so, da se torej odločitve ustavnega sodišča o preverjanju potrebnosti ukrepov ni mogoče razumeti kot časovne omejitve veljavnosti odloka. Ukrepe je tako vlada podaljševala v skladu z dosedanjim razumevanjem pravnih načel, odslej pa bo treba slediti ustavnemu sodišču.

»Pravni logiki« Službe vlade RS za zakonodajo pritrjuje tudi »inženirska logika« ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki pravi, da »nekaj kar je bilo objavljeno v Uradnem listu in ni bilo preklicano velja, ne da bi bilo to treba tedensko objavljati v Uradnem listu«. Tudi on sicer v isti sapi zagotavlja, da bodo od zdaj naprej upoštevali novo prakso, ki jo je zapovedalo ustavno sodišče.

https://twitter.com/aleshojs/status/1335593431394099200


Matej Avbelj: Odloki so vsebovali ukrepe, ki lahko veljajo le 7 dni


Odločbo ustavnega sodišča, njene posledice in različne poglede pravnih strokovnjakov o tem smo na Domovini predstavili že v petek, ko je odločba prišla v javnost. Medtem ko dr. Janez Pogorelec pritrjuje razlagi, pa tako dr. Matej Avbelj, kot tudi dr. Andraž Teršek pritrjujeta razlagi Ustavnega sodišča, da bi morala vlada sklepe objaviti v Uradnem listu in opozarjata na hude pravne posledice, ki jih napaka vladne zakonodajne službe prinaša.

Avblja razlaga pravne službe ne prepriča, saj odloki »vsebujejo ukrepe, ki po odločbi Ustavnega sodišča lahko veljajo 7 dni. Vlada jih mora podaljšati, spremeniti ali odpraviti s sklepom v 7 dneh. Če tega ne stori pravno veljavno, tako da se sklep, ki je predpis, ker ureja izvrševanje drugega predpisa (odloka), objavi v Uradnem listu, ukrepi ne veljajo, ne učinkujejo več. Za to je šlo.

Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s 7:1. Proti je glasoval ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič, ki je napovedal tudi ločeno mnenje o omenjeni zadevi, a to do sedaj še ni prišlo v javnost.

https://twitter.com/JanezPogorelec/status/1335511268753608704

https://twitter.com/cnfrmstA/status/1334931848581943296



https://twitter.com/PetraCernetic/status/1334778330135015426

https://twitter.com/overlord_tm/status/1334763992707948552

KOMENTAR: Peter Merše
Več kot le pravno vprašanje
Odločitev o tem, ali so bili ukrepi v novembru veljavni ali ne namreč lahko pomeni plaz tožb proti državi, čeprav je v resnici šlo za potrebne ukrepe sprejete na strokovni podlagi. To utegne vplivati tudi na spoštovanje ukrepov v prihodnje, kar ob dejstvu, da smo že zdaj pri vrhu lestvice po smrtnosti na prebivalca, nikakor ni dobra popotnica. Vprašanje zato je več kot le pravno. A tudi pravne norme je treba spoštovati in v tem pogledu nekoliko skrbi erozija pravnega sistema, ki nastaja z relativizacijo odločb in sodb ustavnega sodišča. Ne le te zadnje, tudi prejšnjih, denimo o financiranju zasebnih šol z javno veljavnim programom, pa o volilnih okrajih ali pa denimo razveljavitev obtožbe Janeza Janše v primeru Patria. Razlaga zakonodajne službe odpira sicer zanimive argumente, s katerimi pojasnjujejo svoje odločitev. Občutka, da gre vsaj delno za opravičevanje namesto prevzema odgovornosti, pa se vseeno ne moremo povsem znebiti. Kot tudi ne občutka, da je trenutna sestava Ustavnega sodišča izrazito politično enostranska in ugibanja, da kdo s to odločitvijo vrača kakšno uslugo v zameno za pozicijo. V zvezi s tem bo še posebej zanimivo spremljanje odločanja o diskriminatornosti Družinskega zakonika, ki je bila te dni vložena na Ustavno sodišče. Zanimivo bo prebrati tudi ločeno mnenje dd. Jakliča. Ne glede na vse, pa je Ustavno sodišče še vedno pomembna institucija naše republike in kot tako tudi mora uživati avtoriteto, za katero pa morajo skrbeti tako sodniki, kot javnost.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

Možina, Makarovič
Enaki vatli za vse
11. 6. 2024 ob 13:08