Kaj bi se zgodilo, če bi vse živali na Zemlji postale inteligentne kot človek?

V filmski franšizi Planet opic se gledalec znajde v svetu, kjer inteligentni primati vladajo podrejenemu in zasužnjenemu človeštvu. Avtor istoimenske knjige iz leta 1963 (po kateri je nastala serija filmov), Pierre Boulle, to knjižno klasiko uvršča v  žanr socialne fantazije.

Vendar kaj če bi njegovo fantazijo razvili v smer, da bi vse živalske vrste dosegale inteligenčni nivo človeka?  O tem hipotetičnem vprašanju so se razpisali na BBC Future.

Vsekakor gre za absurdno vprašanje - do tega nikoli ne bo prišlo. Vendar nas raziskovanje te možnosti lahko pripelje do zanimivih ugotovitev o naravi človeka ter o njegovem mestu dominantne vrste na Zemlji.

Preprosto povedano, nastal bi kaos

Hipotetičen odgovor na to hipotetično vprašanje pa vsekakor za človeštvo ni preveč lep.

"Kaos - to bi bil preprost odgovor, kaj bi se zgodilo. Vsekakor ne smemo sklepati, da je inteligentnost dobra stvar," meni Innes Cuthill, vedenjski ekolog na Univerzi v Bristolu.

"Med seboj bi se vsi pobili. Ljudje niso znani po svoji radovednosti in miru, ko gre za srečevanje novih ljudi," se strinja tudi Robin Dunbar, evolucijski psiholog z Univerze v Oxfordu.

Z obema se strinja tudi Joseph Call, primerjalni psiholog s škotske Univerze v St. Andrewsu: "Če gledamo človeško zgodovino, sem precej pesimističen o tem, da bi si želeli biti prijatelji. Mogoče smo malce boljši, kot smo bili v preteklosti, ampak poglejte okrog po svetu ter mi povejte, če se vam zdi, da je to res."

Zgodovina je pokazala, da se na tujce in grožnje odzivamo zelo agresivno. Glede na našo zgodovino iztrebljanja drugih živalskih vrst, prav tako pa tudi pripadnikov lastne vrste, ni nobenega razloga, da bi se mi ali pametne živali obnašale kako drugače.

Kdo bi bil zmagovalec?

Glavno vprašanje je seveda, kdo bi iz tega kaosa prišel kot zmagovalec. Pri tem strokovnjaki ugotavljajo, da mnogo vrst vsekakor nima niti najmanjše možnosti.

Na primer rastlinojedci - ti morajo večino čas jesti rastlinje, da dobijo dovolj energije in sploh lahko normalno delujejo. Tako bi jim zmanjkovalo časa za pogovor, izdelavo orožja ter bitke z drugimi. Glede nanje bi bili mesojedci zagotovo v prednosti.

Morski psi, delfini in orke tu izpadejo, saj je njihovo življenje vezano na oceane. Prav tako bi iz boja za prvo mesto izpadli vsi, ki ne morejo preživeti izven svojega omejenega habitata - močvirja, puščave, deževnega gozda.

Na kratki rok bi človeštvo najbolj ogrožali veliki plenilci, kot so levi, tigri, medvedi, volkovi, ter celo velike živali, ki niso plenilci, na primer sloni in nosorogi. Vendar glede na to, da je ljudi na svetu precej več in da imamo dostop do modernega orožja, bi nam le-ti bili grožnja le za kratek čas. "Mislim, da bi jih na koncu zravnali z zemljo," meni Alex Kacelnik, vedenjski ekolog z Univerze v Oxfordu.

Ko bi bili najbolj nevarni plenilci poraženi, bi se pojavil novi nasprotnik - nam najbližje vrste primatov. Šimpanzi, orangutani, pritlikavi šimpanzi ter gorile. Njihov konstitucija jim omogoča uporabo naše tehnologije in orožja, ki nam glede ostalih vrst daje izjemno prednost. Opice so poleg tega v prednosti zaradi manjših in bolj agilnih teles.

Zmaga primatov bi bila odvisna od tega, če bi bili sposobni vdreti v naše baze podatkov ter se naučiti uporabljati tehnologijo, se učinkovito bojevati ter to znanje uporabiti proti njihovemu sovražniku - nam. Uporaba znanja bi bila ključna za zmago, vendar jim to po vsej verjetnost ne bi uspelo, saj bi jih človeštvo prej premagalo.

Največji sovražnik bi bil - inteligentne bakterije

Človeštvo bi bilo v velikih težavah, če bi se morali spopasti z inteligentnimi bakterijami. Dolgoročno gledano bi najmočnejše orožje na poti do zmage bila sposobnost prilagajanja na različne razmere in življenjske pogoje, v čemer smo bili ljudje v zgodovini dobri, a bakterije so morda še boljše.

Zato bi pametne bakterije in ostali mikroorganizmi verjetno bili dolgoročni zmagovalec boja za prevlado na Zemlji, a možnost, da bitja brez živčnega sistema postanejo inteligentna, je še bolj privlečen za lase, kot da to postanejo opice.

Še sreča za človeštvo, saj bakterije tako prevladujejo povsod, imamo jih celo v lastnih telesih in so nujne za naše preživetje.

Tudi po koncu človeštva bi se boj nadaljeval

Tudi če bi človeštvo izumrlo, bi se spopadi za oblast nadaljevali. Ni namreč nobenega razloga za sklep, da bi se živali s človeško ravnjo inteligence obnašali kakorkoli drugače kot človek.

Poleg tega bi se pojavili tudi spopadi znotraj posameznih vrst - živali se namreč ne ozirajo za napredovanje svoje vrste, ampak zgolj na svoje ožjo življenjsko skupnost - tropa ali družine.

Tako bi se ta hipotetična situacija na koncu končala slabo za skoraj vse. Mnoge vrste bi izumrle, zaradi tega bi se sesuli ekosistemi, kar bi pri življenju pustilo le najbolj trdovratne - bakterije, ščurke ter mogoče podgane.

Vendar tudi na tak način planet ne bi pristal v neke vrste mirni utopični družbi. Po mnenju Chuthilla bi katerakoli vrsta, ki bi si podredila svet, planet začela uničevati. Prav tako, kot to sedaj počne človeštvo:

"Ne vidim nobenega razloga, da bi bila katerakoli druga vrsta bolj altruistična, kot smo mi. Naravno ravnovesje, ki ga živimo, deluje samo zato, ker obstaja ravnovesje moči."