Jože Kurinčič, Delo: »Te šole širijo krščanstvo!«

Jože Kurinčič v komentarju časnika Delo piše, da gre razloge za nerazumno držo levega političnega pola, ki ne uveljavi odločbe ustavnega sodišča o izenačitvi financiranja javno veljavnega programa na zasebnih šolah, iskati v strahu pred izgubo ideološkega monopola. Tega je vzpostavil minuli režim in se je v šoli v veliki meri ohranil do današnjih dni.

"Ampak, da se razumemo, ni vprašljivo odklanjanje vere. Lahko je kdo prepričan, da je vera opij za ljudstvo, celo da je škodljiva in jo je treba izkoreniniti. Lahko ustanovi društvo za boj proti veri (ne proti vernikom), lahko ustanovi tudi zasebno ateistično šolo. Pravico ima, da tako vzgaja svoje otroke. Nikakor pa nima pravice, da bi drugim odrekal pravico, da vzgajajo svoje otroke po svojem prepričanju in v svoji veri. O tem, v kakšnem nazoru naj se otroci vzgajajo, v sodobni demokratični družbi ne more in ne sme odločati država ali njeni predstavniki, njeni vsakokratni ministri, ampak imajo o tem pravico odločati starši in tisti, ki jim starši za to dajo mandat."

Avtor opozarja, da bi se morali alternativnih šol veseliti, saj samo odprtost do drugega in dopuščanje ter celo veselje nad drugačnostjo drugega prinašajo resnični napredek družbe.

"Pa ne gre le za vero, cerkev, cerkvene šole, ampak za zdrav družbeni prostor. Zavedati bi se morali, da smo vsi udje enega naroda, ene države in vsi odvisni drug od drugega ter drug drugemu potrebni. Zato bi se morali veseliti uspehov drug drugega in vedeti, da so porazi porazi nas vseh. Da pojasnim: če ima Slovenija slabe zasebne šole ali če jih sploh nima, je to škoda za vso državo, tudi za javne šole; če ima Slovenija slabe duhovnike, je to škoda za ves slovenski prostor – tudi za ateiste; če ima Slovenija slabo politično opozicijo, je to slabo za vso državo, tudi za vladno stran ... In seveda obratno. Vsi smo v enem prostoru in interakcije potekajo na vse strani. Tega bi se morali Slovenci kot majhen narod še posebno zavedati, kajti preživeli bomo samo, če bomo spoštovali in cenili različnost," za Delo še zapiše upokojeni profesor Škofijske klasične gimnazije Ljubljana.