Jože Dežman, SiolNET: Revolucije zlorabljenih otrok
Jože Dežman v tokratnem zapisu piše o razrednem sovraštvu. Med vprašanji v anketni poli za člane Komunistične partije je bilo namreč tudi tole: "Kakšno je bilo tvoje zadržanje pred razrednim sovražnikom?"
Iz konteksta vprašanja je jasno, da se razrednemu sovražniku izjemno slabo piše.
Druga težava je v tem, da je bil lahko za razrednega sovražnika proglašen kdorkoli: kapitalizem, demokracija, duhovnost. Jeza in strah, ki sta pojila to sovraštvo, pa sta pri marsikomu imela korenine v otroštvu.
Sovraštvo je bilo temelj komunizma tudi po njegovi zmagi. Kar pa ni dobra terapija za ozdravitev ran in vzpostavitev ustvarjalnega miru.
Celoten prispevek si lahko preberete na portalu SiolNET.
Iz konteksta vprašanja je jasno, da se razrednemu sovražniku izjemno slabo piše.
Druga težava je v tem, da je bil lahko za razrednega sovražnika proglašen kdorkoli: kapitalizem, demokracija, duhovnost. Jeza in strah, ki sta pojila to sovraštvo, pa sta pri marsikomu imela korenine v otroštvu.
Sovraštvo je bilo temelj komunizma tudi po njegovi zmagi. Kar pa ni dobra terapija za ozdravitev ran in vzpostavitev ustvarjalnega miru.
Celoten prispevek si lahko preberete na portalu SiolNET.
Povezani članki
Zadnje objave
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Orjaška Marija sredi Poljske: vrnitev vere ali duhovna kriza?
30. 8. 2026 ob 18:08
Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo
30. 8. 2026 ob 14:30
Dizel bi se lahko občutno pocenil, bencin pa podražil: kakšne bodo cene od torka?
30. 8. 2026 ob 13:20
Ivankine in Žanove sledi (8/10): Čas Ivanovih neugnanih počitnic
30. 8. 2026 ob 11:50
Kam na izlet: Blejska koča, Pokljuka in Radovljica
30. 8. 2026 ob 9:00
Ekskluzivno za naročnike
Kako smo zidali hiše (6/10): Izjemne delovne ekipe na terenu
30. 8. 2026 ob 19:00
Le začniva pri Homêri … da o črni Heleni (in polnih blagajnah) niti ne govorimo
30. 8. 2026 ob 14:30
Ivankine in Žanove sledi (8/10): Čas Ivanovih neugnanih počitnic
30. 8. 2026 ob 11:50
Prihajajoči dogodki
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
4 komentarjev
Neva
Tudi Dežman ima svojo zgodbo, ki ni bila brez posledic.
Rojen v Lescah, očetu Cirilu in materi Julki. Predniki njegovega očeta so kleni gorenjski kmetje, njegova mati je s Štajerske. V mladosti je želel biti arheolog, sedaj se večinoma ukvarja s povojnimi poboji. Včasih je veliko bral. Prvo službo je imel v Gorenjskem muzeju in to od leta 1979. Kar ne bi bilo nič nenavadnega, če ne bi diplomiral na Filozofski fakulteti šele leta 1997, in sicer iz filozofije. Tri leta kasneje je v muzeju postal muzejski raziskovalec. Vmes je urejal revijo Borec. Mimogrede – njegov stric Anton Dežman -Tonček je bil narodni heroj, udeleženec bitke v Dražgošah, poveljnik Udbe za Gorenjsko. Jože Dežman je v prvi Janševi vladi postal direktor Muzeja novejše zgodovine. Bil je tudi predsednik Komisije za urejanje grobišč. Takrat je zaslovel z razpisano denarno nagrado v višini 1000 evrov za vsako informacijo za povojno grobišče v okolici Mozlja na Kočevskem. Za svoj hobi preučuje romarsko kulturo na Brezjah, kjer je postavil stalno razstavo. Za seboj pa ima tudi zavidanja vredno politično kariero, saj je dvajset let deloval v ZSMS in Zvezi komunistov. Med drugim je bil tudi predsednik Komisije za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri RK ZSMS, za kar naj bi bila po njegovih navedbah kriva mladostna zmes rokenrola in komunizma. Nekoč zagrizen športnik živi v Bistrici pri Tržiču. Iz prvega zakona ima dva sinova, iz drugega z ženo zdravnico Lučko enega. Z drugo ženo se je spoznal 5.11.1994, ko ga je diagnosticirala za alkoholika. Zato je 27.11.1994 spil poslednje pivo. Z ženo in sinom jo rad mahne v Avstralijo ali pa obdeluje vrt na vikendu v Strunjanu.
Kraševka
Dobro je definiral gospod Dežman: "SOVRAŠTVO je temelj Komunizma.
Ko so se vtihotapili med partizane, v Rusiji izšolani Komunisti, se je začela morija Slovencev.
Kajti Komunisti so pobili več sonarodnjakov, kot pa tujih sovražnikov.
In tudi danes, naša Levica bruha sovraštvo.
Razglašeni vodja "vrhuška-KULA", Golob, se v svojih nagovorih prav trese od sovraštva in s pestjo žuga nasprotni politični opciji.
To so zeeelo slabi obeti za našo prihodnost.
Peter Klepec
Komunizem je metoda kako se nasilno polastiti oblasti in imetja. Izdelana je bila ta metoda v Rusiji, kjer clovek nikoli ni bil cenjena vrednota. Metoda je brezkompromisna, cilj opravicuje vsa sredstva. Lahko bi ji rekli tudi kaj drugega, a so ji rekli komunizem in socializem. Ker se je to zgodilo v dezeli, kjer demokracija sploh nikoli ni obstajala, niti ne gre za antagonizem. To kar se danes dogaja, je dokaz za to tezo. Komunizma ni vec, metoda je pa ista in enaka.
rasputin
To kar se danes dogaja, je dokaz za to tezo. Komunizma ni vec, metoda je pa ista in enaka. *** Potem so Američani največji komunisti na svetu, ker so stalno v nekih vojnah. Ali gre morda za delovanje v skladu s tvojo logiko: Indijancev ni več, ker so jih v glavnem že pospravili, zato morajo najti druge žrtve. Kapo dol: modrost, da padeš dol.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.