Jim je mar za kulturne pravice narodnih skupnosti bivše SFRJ ali za zaposlitve svojih kadrov po koncu mandata?
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je v Državnem zboru potekala razprava o Predlogu Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKKPNS).
Kot smo že pisali, ga je v parlamentarno proceduro vložila SMC, zanjo pa prvopodpisani Dragan Matić. Kot je povedal v svojem uvodnem nagovoru, se z zakonom izpolnjuje politična zaveza DZ, ki izhaja iz Deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je leta 2011 DZ sprejel z dvotretjinsko večino.
Za zgornje namene predlog zakona vpeljuje tri ključne rešitve: ustanovitev Urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ustanovitev stalnega Sveta Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ ter sistemsko financiranje uveljavljanja kolektivnih kulturnih pravic.
V SMC predlog zakona podpirajo. "V stranki SMC menimo, da je po več kot 25 letih od osamosvojitve in po sedmih letih od sprejetja deklaracije napočil čas za urejanje kolektivnih pravic narodnih skupnosti, da bi se z njimi lahko trajno zagotavljajo ohranjanje njihove kulturne identitete in jezika," je povedala poslanka Anita Koleša.
Poslanec Levice, Matej T. Vatovec, je izpostavil, da so si v Levici ves mandat prizadevati urediti to področje, predlagali dopolnitev Ustave, kjer bi pisalo, da so Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, manjšinske narodne skupnosti ter da se njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja z zakonom.
V Levici menijo, da je zakon korak v pravo smer k ureditvi tega položaja in zato zakon podpirajo. "Govorimo o pravici do ohranjanja in razvoja identitete, do gojenja kulture, ohranjanja kulturne dediščine, do uporabe maternega jezika in pisave in seveda do negovanja stikov z matičnimi narodi."
V SD bodo predloga zakona v prvem branju podprli, saj menijo, da bodo: "z zagotavljanjem bolj enakovrednih pogojev za njihovo življenje (manjšine bivše SFRJ) v Sloveniji naredili pomemben korak tudi k izboljšanju odnosov v regiji na sploh."
Mirjam Bon Klanjšček iz skupine nepovezanih poslancev se je obregnila ob Vseslovensko srečanje, ki ga vsako leto gostijo v DZ. Na srečanju so prisotni slovenski izseljenci, njihovi daljni potomci, tudi tretja generacija Slovencev. "S Slovenijo oni nimajo prav veliko, pa se vseeno z njimi radi družimo, ponosni smo na to, da se slovenski jezik in kultura ohranjata tudi v tako oddaljenih deželah, kot so na primer ZDA, Argentina in podobno. K njim napotujemo učitelje slovenskega jezika, financiramo njihove radijske postaje in ostale medije. Vse za to, da bi jim približali našo domovino. Tu pri nas pa tega istega ne privoščimo našim sodržavljanom, izseljencem drugih narodov, ki živijo v Sloveniji."
Branko Grims je v stališču poslanske skupine SDS poudaril, da gre za zakon z napačnim naslovom. "Pravilno bi se imenoval zakon o nebrzdanem dodatnem zaposlovanju propadlih kadrov SMC-ja in drugih strank vladajoče koalicije po naslednjih volitvah." Grims je prepričan, da je zakon nepotreben, saj je področje že ustrezno urejeno drugje in v praksi dobro deluje.
Jožef Horvat je v mnenju poslanske skupine NSi poudaril, da čas sprejemanje tako občutljivega zakona, ni primeren. Poudaril je tudi, da je to zakon, kjer bi se morali strinjati. "To je zelo občutljiv zakon, je zelo občutljivo vprašanje, ki pa se ga sploh ne sme v parlamentu obravnavati pet pred dvanajsto, pet pred volitvami." Kritičen pa je bil tudi do molka Vlade. Prepričan je, da Vlade na seji ni, saj o predlogu ni sprejela stališča, ker se je seja vlade na tej točki ustavila. "Zakaj? Zdaj, sejo je najbrž vodil predsednik Vlade in je poslušal, da je ta zakon neustaven in si ne more privoščiti še kakšnega neustavnega zakona."
V poslanski skupini DeSUS bodo poslanci glasovali po svoji vesti.
V SDS so večkrat predlagali prekinitev seje, saj se Vlada ni opredelila do predloga zakona, a tega po Poslovniku DZ niti ni dolžna. Tako se je seja zaključila brez predstavitve mnenja vlade o tej problematiki.
V zvezi s tem je poslanec SDS Branko Grims poudaril, da je tudi molk neke vrste sporočilo. "Se pravi, stališče vlade v tem trenutku ni, da zakon podpira ali ne podpira, ampak vlada se skriva. Krasna koalicija in krasna vlada, moram reči, " je še dodal.
Ob koncu razprave je bilo v DZ prisotnih 7 poslancev. Glasovanje o predlogu bo prihodnji torek.
Kot smo že pisali, ga je v parlamentarno proceduro vložila SMC, zanjo pa prvopodpisani Dragan Matić. Kot je povedal v svojem uvodnem nagovoru, se z zakonom izpolnjuje politična zaveza DZ, ki izhaja iz Deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je leta 2011 DZ sprejel z dvotretjinsko večino.
Za zgornje namene predlog zakona vpeljuje tri ključne rešitve: ustanovitev Urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ustanovitev stalnega Sveta Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ ter sistemsko financiranje uveljavljanja kolektivnih kulturnih pravic.
SMC, Levica in SD predlog podpirajo
V SMC predlog zakona podpirajo. "V stranki SMC menimo, da je po več kot 25 letih od osamosvojitve in po sedmih letih od sprejetja deklaracije napočil čas za urejanje kolektivnih pravic narodnih skupnosti, da bi se z njimi lahko trajno zagotavljajo ohranjanje njihove kulturne identitete in jezika," je povedala poslanka Anita Koleša.
Poslanec Levice, Matej T. Vatovec, je izpostavil, da so si v Levici ves mandat prizadevati urediti to področje, predlagali dopolnitev Ustave, kjer bi pisalo, da so Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, manjšinske narodne skupnosti ter da se njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja z zakonom.
V Levici menijo, da je zakon korak v pravo smer k ureditvi tega položaja in zato zakon podpirajo. "Govorimo o pravici do ohranjanja in razvoja identitete, do gojenja kulture, ohranjanja kulturne dediščine, do uporabe maternega jezika in pisave in seveda do negovanja stikov z matičnimi narodi."
V SD bodo predloga zakona v prvem branju podprli, saj menijo, da bodo: "z zagotavljanjem bolj enakovrednih pogojev za njihovo življenje (manjšine bivše SFRJ) v Sloveniji naredili pomemben korak tudi k izboljšanju odnosov v regiji na sploh."
Mirjam Bon Klanjšček iz skupine nepovezanih poslancev se je obregnila ob Vseslovensko srečanje, ki ga vsako leto gostijo v DZ. Na srečanju so prisotni slovenski izseljenci, njihovi daljni potomci, tudi tretja generacija Slovencev. "S Slovenijo oni nimajo prav veliko, pa se vseeno z njimi radi družimo, ponosni smo na to, da se slovenski jezik in kultura ohranjata tudi v tako oddaljenih deželah, kot so na primer ZDA, Argentina in podobno. K njim napotujemo učitelje slovenskega jezika, financiramo njihove radijske postaje in ostale medije. Vse za to, da bi jim približali našo domovino. Tu pri nas pa tega istega ne privoščimo našim sodržavljanom, izseljencem drugih narodov, ki živijo v Sloveniji."
Do predloga zakona kritični v SDS in NSi
Branko Grims je v stališču poslanske skupine SDS poudaril, da gre za zakon z napačnim naslovom. "Pravilno bi se imenoval zakon o nebrzdanem dodatnem zaposlovanju propadlih kadrov SMC-ja in drugih strank vladajoče koalicije po naslednjih volitvah." Grims je prepričan, da je zakon nepotreben, saj je področje že ustrezno urejeno drugje in v praksi dobro deluje.
Jožef Horvat je v mnenju poslanske skupine NSi poudaril, da čas sprejemanje tako občutljivega zakona, ni primeren. Poudaril je tudi, da je to zakon, kjer bi se morali strinjati. "To je zelo občutljiv zakon, je zelo občutljivo vprašanje, ki pa se ga sploh ne sme v parlamentu obravnavati pet pred dvanajsto, pet pred volitvami." Kritičen pa je bil tudi do molka Vlade. Prepričan je, da Vlade na seji ni, saj o predlogu ni sprejela stališča, ker se je seja vlade na tej točki ustavila. "Zakaj? Zdaj, sejo je najbrž vodil predsednik Vlade in je poslušal, da je ta zakon neustaven in si ne more privoščiti še kakšnega neustavnega zakona."
V poslanski skupini DeSUS bodo poslanci glasovali po svoji vesti.
Svojega mnenja Vlada ni predstavila
V SDS so večkrat predlagali prekinitev seje, saj se Vlada ni opredelila do predloga zakona, a tega po Poslovniku DZ niti ni dolžna. Tako se je seja zaključila brez predstavitve mnenja vlade o tej problematiki.
V zvezi s tem je poslanec SDS Branko Grims poudaril, da je tudi molk neke vrste sporočilo. "Se pravi, stališče vlade v tem trenutku ni, da zakon podpira ali ne podpira, ampak vlada se skriva. Krasna koalicija in krasna vlada, moram reči, " je še dodal.
Ob koncu razprave je bilo v DZ prisotnih 7 poslancev. Glasovanje o predlogu bo prihodnji torek.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
3 komentarjev
biljan
Slovenec 33, mi lahko opišete slovensko zastavo? Vi in tudi drugi se najprej naučite poimenovati simbole Slovencev in Slovenije ter drugih s pravilnimi nazivi. Status naodne skupnosti pa v Sloveniji pripada le avtohtonima italijanski in madžarski skupnosti ter Ciganom/Romom. Prvo ime si dajejo sami. Žal pa sem ob predsedovanju Slovenije svetu EU opažal, da nikjer ni bilo pisno ali slikovno navajano, da imamo Slovenci (obmejne) narodne skupnosti v Italiji, Avstriji,na Madžarskem in Hrvaškem slovenskim ali dvojezičnim šolstvom. V Italiji tudi uporabljajo na šolah zastavo Slovenije, primernejša bi bila slovenska narodna zastava, v Avstriji je še nisem zasledil, prav tako na Madžarskem in Hrvaškem. Slovenci pa imamo v Sloveniji toliko pravic, kolikor smo se pripravljeni zanje boriti z znanjem in nacionalno pripadnostjo.
Slovenec
Prišli so v slovenske dežele kot okupatorji in ni etično, da pričakujejo več pravic kot staroselci.
Nikakor ni primerno, da zahtevajpo manjšinske pravice. Saj se nam bodo krave smejale, če bo kaj takega sprejeto v parlamentu.
Enako se obnašajo kot cigani, hočejo več pravic, da ne bi plačevali davkov in prispevkov in da lahko brez posledic kradejo in švercajo.
Je pa res, da v okupirani državi okupatorji in izdajalci slovenskega naroda postavljajo pravila, saj tudi slovenska zastava ne sme vihrati s stolpa ljubljanskega gradu.
AlojzZ
Ni etično, je pa pričakovano in tudi zgodovina potrjuje, da ima okupator več pravic kot okupirani.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.