Jim je mar za kulturne pravice narodnih skupnosti bivše SFRJ ali za zaposlitve svojih kadrov po koncu mandata?

Vir foto: www.dz-rs.si
POSLUŠAJ ČLANEK
Danes je v Državnem zboru potekala razprava o Predlogu Zakona o uresničevanju kolektivnih kulturnih pravic narodnih skupnostih pripadnikov narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji (ZUKKPNS).

Kot smo že pisali, ga je v parlamentarno proceduro vložila SMC, zanjo pa prvopodpisani Dragan Matić. Kot je povedal v svojem uvodnem nagovoru, se z zakonom izpolnjuje politična zaveza DZ, ki izhaja iz Deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki jo je leta 2011 DZ sprejel z dvotretjinsko večino.

Za zgornje namene predlog zakona vpeljuje tri ključne rešitve: ustanovitev Urada za narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ, ustanovitev stalnega Sveta Vlade Republike Slovenije za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ ter sistemsko financiranje uveljavljanja kolektivnih kulturnih pravic. 

SMC, Levica in SD predlog podpirajo


V SMC predlog zakona podpirajo. "V stranki SMC menimo, da je po več kot 25 letih od osamosvojitve in po sedmih letih od sprejetja deklaracije napočil čas za urejanje kolektivnih pravic narodnih skupnosti, da bi se z njimi lahko trajno zagotavljajo ohranjanje njihove kulturne identitete in jezika," je povedala poslanka Anita Koleša.

Poslanec Levice, Matej T. Vatovec, je izpostavil, da so si v Levici ves mandat prizadevati urediti to področje, predlagali dopolnitev Ustave, kjer bi pisalo, da so Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi, ki živijo v Sloveniji, manjšinske narodne skupnosti ter da se njihov položaj in kolektivne kulturne pravice ureja z zakonom.

V Levici menijo, da je zakon korak v pravo smer k ureditvi tega položaja in zato zakon podpirajo. "Govorimo o pravici do ohranjanja in razvoja identitete, do gojenja kulture, ohranjanja kulturne dediščine, do uporabe maternega jezika in pisave in seveda do negovanja stikov z matičnimi narodi."

V SD bodo predloga zakona v prvem branju podprli, saj menijo, da bodo: "z zagotavljanjem bolj enakovrednih pogojev za njihovo življenje (manjšine bivše SFRJ) v Sloveniji naredili pomemben korak tudi k izboljšanju odnosov v regiji na sploh."

Mirjam Bon Klanjšček iz skupine nepovezanih poslancev se je obregnila ob Vseslovensko srečanje, ki ga vsako leto gostijo v DZ. Na srečanju so prisotni slovenski izseljenci, njihovi daljni potomci, tudi tretja generacija Slovencev. "S Slovenijo oni nimajo prav veliko, pa se vseeno z njimi radi družimo, ponosni smo na to, da se slovenski jezik in kultura ohranjata tudi v tako oddaljenih deželah, kot so na primer ZDA, Argentina in podobno. K njim napotujemo učitelje slovenskega jezika, financiramo njihove radijske postaje in ostale medije. Vse za to, da bi jim približali našo domovino. Tu pri nas pa tega istega ne privoščimo našim sodržavljanom, izseljencem drugih narodov, ki živijo v Sloveniji."

Do predloga zakona kritični v SDS in NSi


Branko Grims je v stališču poslanske skupine SDS poudaril, da gre za zakon z napačnim naslovom. "Pravilno bi se imenoval zakon o nebrzdanem dodatnem zaposlovanju propadlih kadrov SMC-ja in drugih strank vladajoče koalicije po naslednjih volitvah." Grims je prepričan, da je zakon nepotreben, saj je  področje že ustrezno urejeno drugje in v praksi dobro deluje.

Jožef Horvat je v mnenju poslanske skupine NSi poudaril, da čas sprejemanje tako občutljivega zakona, ni primeren. Poudaril je tudi, da je to zakon, kjer bi se morali strinjati. "To je zelo občutljiv zakon, je zelo občutljivo vprašanje, ki pa se ga sploh ne sme v parlamentu obravnavati pet pred dvanajsto, pet pred volitvami." Kritičen pa je bil tudi do molka Vlade. Prepričan je, da Vlade na seji ni, saj o predlogu ni sprejela stališča, ker se je seja vlade na tej točki ustavila. "Zakaj? Zdaj, sejo je najbrž vodil predsednik Vlade in je poslušal, da je ta zakon neustaven in si ne more privoščiti še kakšnega neustavnega zakona." 

V poslanski skupini DeSUS bodo poslanci glasovali po svoji vesti.

Svojega mnenja Vlada ni predstavila


V SDS so večkrat predlagali prekinitev seje, saj se Vlada ni opredelila do predloga zakona, a tega po Poslovniku DZ niti ni dolžna. Tako se je seja zaključila brez predstavitve mnenja vlade o tej problematiki.

V zvezi s tem je poslanec SDS Branko Grims poudaril, da je tudi molk neke vrste sporočilo. "Se pravi, stališče vlade v tem trenutku ni, da zakon podpira ali ne podpira, ampak vlada se skriva. Krasna koalicija in krasna vlada, moram reči, " je še dodal.

Ob koncu razprave je bilo v DZ prisotnih 7 poslancev. Glasovanje o predlogu bo prihodnji torek.

KOMENTAR: Uredništvo
Kdo bo plesal kolo po volitvah?
Tako kot za serijo drugih za Slovenijo nebistvenih zakonov, ki jih koalicijske stranke ta čas vlagajo hitreje, kot jih Matjaž Han uspe tiskati, je tudi ZUKKPNS zgolj bonbonček za volivce, na katere je politična levica vedno resno računala. Pa še kakšno novo lepo službico v državni upravi bo komu izmed njih prinesel. Širše družine oficirjev JLA, gradbenih delavcev, prodajalcev zelenjave in sladoleda ... ki tvorijo večino današnjih državljanov s koreninami v republikah nekdanje skupne države, dediči komunizma verjetno res lažje nagovarjajo, kot politična opcija, ki je Slovenijo z njimi vred iz nekdanjega bratstva in enotnosti popeljala v samostojnost in neodvisnost. In ko temo odpre ena od levih političnih strank (v tem primeru SMC), morajo druge "po defaultu" biti zraven, če se nočejo zameriti tej nezanemarljivi in naraščajoči volilni bazi. Zato skorajda ni dvomiti, da bo ta zakon pred iztekom mandata v državnem zboru sprejet, čeprav bo v neenakopraven položaj postavil preostale narodnostne skupnosti, ki niso zapisane v ustavi: staroavstrijske, nemške in še katere. Prav slednje pa bi lahko bila tema ustavnega spora. Ampak koga briga, z vidike levih strank je zgolj pomembno, da so pri tovrstnem dobrikanju tej volilni bazi zraven.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike