Jernej Vrtovec: dogajanje na ulicah ob petkih in sredah je treba končati, saj gre za način ustrahovanja političnih nasprotnikov (2. del)

Foto: Klemen Lajevec
POSLUŠAJ ČLANEK
V prvem delu intervjuja z ministrom za infrastrukturo Jernejem Vrtovcem, ki je bil na Domovini objavljen včeraj, smo se v tednu mobilnosti pogovarjali o infrastrukturnih projektih, mobilnosti in viziji resorja za prihodnost.


V drugem delu intervjuja pa smo pogledali na politični parket, se dotaknili aktualnega dogajanja in pogleda do konca mandata aktualne vlade, ki se zaključuje prihodnje supervolilno leto.

Slišati je ocene, da bi drugi blok jedrske elektrarne Krško lahko bil prevelik strošek za Slovenijo, njeni izgradnji nasprotujejo Avstrijci. Nedavno ste projektu podelili energetsko soglasje. Je izgradnja drugega bloka realna in stroškovno upravičena?

Gradnja drugega bloka je izvedljiva in realna. Tudi s stroškovnega vidika je upravičena, zlasti pa je potrebna z okoljskega vidika. Če želi Slovenija doseči vse podnebne cilje, ki smo si jih zadali v okviru Evropske unije, potem je drugi blok jedrske elektrarne nujen. Prav tako je nujen z vidika naše energetske neodvisnosti.

Energetsko gledano je Slovenija razdeljena na tri stebre. Prvi in največji je z 28 odstotki energija iz termoelektrarn, potem imamo nuklearko in potem hidroelektrarne ter obnovljive vire energije. Te dni se odločamo o opustitvi premoga, kar se bo zagotovo zgodilo v kratkem. Premoga ne moremo kuriti še naslednjih 30 let. Energijo, ki jo dobimo iz tega vira, je zato potrebno nadomestiti.
Čeprav imamo vsi radi obnovljive vire energije, pa se je treba zavedati, da je takšna elektrika tudi dražja.

Nuklearka je s tega vidika nujna investicija. Razmišljati je treba tudi o prehodnem obdobju, medtem ko bomo izstopali iz premoga ter še vedno gradili nuklearko. Slednje se namreč ne postavi v petih letih, tudi v desetih težko. Prehodni element bo verjetno plin. Infrastruktura za to v TEŠ-u je že relativno pripravljena na ta prehod. Izpostavimo lahko tudi dejstvo, da je jedrsko pridobivanje energije precej čisto. Francija dosega izredno dobre podnebne cilje prav z veliko nuklearkami, ki imajo minimalen ogljični odtis.

Načrtujemo tudi pridobivanje energije iz obnovljivih virov, ampak mi nimamo takšnega vetrnega potenciala kot na primer Danska ali Nemčija. Prav tako nimamo takšnega vodnega potenciala kot Avstrija. Zgradimo lahko maksimalno še sedem hidroelektrarn. Potencial imamo tako le še v soncu, ampak to je mnogo premalo, da bi si lahko zagotovili svojo energetsko stabilnost in neodvisnost.

Čeprav imamo vsi radi obnovljive vire energije pa se je treba zavedati, da je takšna elektrika tudi dražja. Na Danskem, kjer je 60 % elektrike pridobljene iz obnovljivih virov, je cena elektrike 2,1-krat dražja kot pri nas. Vprašanje torej je, ali so naši državljani pripravljeni plačevati dražjo električno energijo? Slednja se že zdaj draži in tudi v naslednjem letu lahko pričakujemo velik porast cen. Pa ni za to kriva slovenska vlada, ampak cene na svetovnem trgu.

Vizija naše energetske neodvisnosti v prihodnje je torej v nuklearki, hidroenergiji in soncu?

Zagotovo je vizija naše energetske prihodnosti nuklearka in obnovljivi viri. Drugače ne bo šlo. Če ne drugače, bomo morali termoelektrarne ugasniti zaradi emisijskih kuponov, ki postajajo zelo dragi. Danes denimo znaša cena za izpust tone toplogrednih plinov 64 evrov. Še nekaj let nazaj je bila ta cena 5 evrov. Nova nuklearka je potrebna tudi zato, ker se prvi blok predvidoma zapre leta 2043. Na področju energetike je tako pred nami kar nekaj pomembnih izzivov in odločitev.

Foto: Klemen Lajevec


V sredo smo v Ljubljani znova lahko videli izgrede in nasilne proteste. Kaj je po vašem mnenju pripeljalo situacijo tako daleč, da v Ljubljani spremljamo prizore posredovanja z vodnim topom, ki smo jih bili prej vajeni samo iz tujine.

Dejavnikov za to je več. Eden je gotovo ta, da se dopušča, da se covidna situacija izkorišča za politične obračune. Iz zdravstvenih vprašanj kot so nositi masko ali ne, upoštevati ukrepe ali ne, se cepiti ali ne, se je naredilo prvovrstno politično vprašanje, kar je s strani strank opozicije neodgovorno. To se potem odrazi tudi na ulici. Na področju cepljenja in spoštovanja ukrepov sem od opozicije in dela civilne družbe pričakoval več modrosti in treznosti namesto politikantstva.

Divjanje na ulicah, ki smo mu bili priča ta teden, hromi demokratičen proces. Obžalujem, da se retorika zaostruje in da dogajanje postaja vse bolj nevarno. Pritiski na samostojne politične stranke, risanje kljukastih križev po sedežih političnih strank, ločevanje ljudi na prave in neprave pa spominja na Nemčijo v tridesetih letih prejšnjega stoletja.

To, kar se dogaja ob petkih, po novem pa tudi že ob sredah, je treba končati, kajti gre za način ustrahovanja političnih nasprotnikov. Treba je imeti enake vatle za vse. Ne smemo dovoliti, da se v Sloveniji ogroža demokratični red. Ulica ni bila nikoli rešitev za sprejemanje odločitev. Za to imamo volitve in parlament. Seveda lahko na ulici vsakdo izraža svoje mnenje, ampak ne z nasiljem.

Bo vlada dočakala redne volitve, ali se nam obetajo predčasne?
Na področju cepljenja in spoštovanja ukrepov sem od opozicije in dela civilne družbe pričakoval več modrosti in treznosti namesto politikantstva.

Sam pričakujem redne volitve, razen če bi se zgodilo kaj res nepredvidljivega. Kdaj pa bodo redne volitve, je odvisno od predsednika republike. Lahko pa rečem, da bomo ministri Nove Slovenije svoje delo zavzeto in korektno opravljali do zadnjega dne. Ne glede na volilno kampanjo bi radi za naše državljanke in državljanenaredili čim več.

Kako realno je pričakovati, da bo koalicija glede na razmerje v parlamentu, spravila skozi zahtevne zakone kot so zakon o demografskem skladu, zakon o dolgotrajni oskrbi in podobne? Kakšna bo koalicijska strategija pri teh zakonih? Bo treba nanje počakati na situacijo po volitvah?

Če pogledate pretekla glasovanja v državnem zboru, boste ugotovili, da ima ta koalicija v parlamentu udobno večino. Verjamem, da bo tudi zakonodaja, ki jo omenjate, sprejeta, seveda, če bo vložena v parlament. Pri svojih zakonih sam nimam težav, vsi so bili gladko sprejeti. Tudi moji kolegi s tem večinoma nimajo težav. Kar pošljemo v parlament, tudi sprejmemo.

Vsi ministri NSi imajo rezultate, s katerimi se lahko pohvalijo. Vaše sva že omenila. Tudi kolega Cigler Kralj in Tonin se lahko pohvalita z brezplačnim vrtcem in množico ugodnosti za družine, zakonom o obrambi, investicijami v obrambo itd. Kako to, da kljub temu v javnem mnenju ne dosegate preboja, ki bi ga glede na rezultate dela pričakovali?
Hočemo ustvariti podjetno Slovenijo, z dobrimi plačami in pokojninami ter z učinkovitim zdravstvenim sistemom.

Javnost naše postorjeno delo zaznava in ga tudi ceni. Ljudje so spoznali, da NSi zanimajo le dejanja. Niso edino merilo uspeha javno objavljene javnomnenjske raziskave. Prava meritev so volitve. Po nekaterih raziskavah nam kaže, da lahko na parlamentarnih volitvah gladko presežemo 10 odstotkov.

Z delom ministrov in poslancev se Nova Slovenija predstavlja kot alternativa v zmešnjavi, ki se ustvarja. Mi predstavljamo možnost, da ljudje izberejo normalnost. Smo stranka, ki ima vizijo razvoja naše domovine in potencial, da jo uresniči. In ne gre za to, da bi to le obljubljali. V zadnjem letu in pol smo pokazali, da znamo in zmoremo Slovenijo peljati drugače in boljše.

Nimamo pa samo rezultatov, ampak tudi vizijo za naprej. Ne pristajamo na izključevanja in ustvarjanje seznamov, s kom se sme sodelovati in s kom ne. Sodelovali bomo s tistimi, ki zagovarjajo prodorno Slovenijo, Slovenijo napredka in enakih meril za vse. Hočemo ustvariti podjetno Slovenijo, z dobrimi plačami in pokojninami ter z učinkovitim zdravstvenim sistemom. Zanima nas sodelovanje, ne izključevanje.

Foto: Klemen Lajevec


“Slovenski politični prostor je predvidljiv. Vlade pod vodstvom SDS v družbo vnašajo stalne konflikte. Leve vlade novih obrazov so neučinkovite in v stalnih notranjih sporih. Cilj NSi pa je prinesti Sloveniji normalnost in razvoj brez konfliktov,” je izjava predsednika NSi z nedeljskega tabora. Kaj ta dejansko sporoča: napoved bolj samostojne, od SDS distancirane politike v zadnjem delu mandata ali pogledovanje od sredine proti levi, kot komentirajo nekateri?

Nova Slovenija je samostojna stranka z več kot 20-letno zgodovino in jasnim programom. Ni stranka enega človeka in tudi imena ne nosi po svojem predsedniku. Naš predsednik je želel s to izjavo predvsem poudariti, da naš cilj niso konflikti, ampak delo in rezultati, s katerimi bomo ljudem v Sloveniji izboljšali življenje – pa naj gre za plače, ceste, svobodno odločanje o načinu življenja ali pa bivanje v domovih za starejše itd.

Seveda pa se lažje dela s programsko sorodnimi strankami. Nova Slovenija je od vseh drugih strank nekoliko drugačna, saj politiko razumemo skozi dialog, ne izključevanje. Imamo cilj, da Slovenijo pripeljemo med najbolj razvite države na svetu in pri tem nas vsakodnevni politični obračuni ne zanimajo kaj dosti.

Ljudmila Novak je z nekaterimi stališči vsebinsko bližje recimo Tanji Fajon oz. precej daleč od siceršnje usmeritve vaše stranke. Nekateri menijo, da bi se morala stranka od njenih izjav in glasovanj v Evropskem parlamentu distancirati? Kaj menite vi? 

Kot sem dejal že prej, NSi ni stranka enega človeka in le enega mnenja. Nas različnost bogati, prav tako brez različnih mnenj ni prave strankarske demokracije. Ljudmila Novak je naša članica in bivša predsednica. Veliko let sem delal ob njej in z njo in hvala ji za vse dobro, kar je naredila za stranko in Slovenijo.

Je med trojico, ki jo stranka omenja kot potencialne kandidate za predsednika republike?

Do sedaj nisem zaznal, da bi se kdorkoli javno opredelil, da je predsedniški kandidat. Tudi Ljudmila Novak je pred časom povedala, da se o tem še ni odločila.

Vstopamo v volilno leto – lahko pričakujemo kakšno povezovanje, sodelovanje, sklepanje predvolilnih koalicij in zavezništev? Je izkušnja iz vlade lahko priložnost, da t.i. pomladna opcija na volitvah nastopi bolj povezano kot običajno? 

Mislim, da je najbolj legitimno, da vsaka stranka s svojim programom in prioritetmi na volitvah nastopi samostojno, koalicije pa se sklepajo po volitvah. Za ekipo ljudi iz NSi je bilo zelo pomembno, da smo v tej vladi stopili v prvo vrsto, prevzeli odgovornost in dokazali, da znamo besede spreminjati v dejanja. S to popotnico mislim, da gremo lahko optimistično na volitve.

Foto: Klemen Lajevec


Kako gledate na projekt Povežimo Slovenijo? Ga vidite kot konkurenta za isti volilni bazen ali dobrodošlega partnerja za sestavljanje morebitne desno-sredinske vlade po volitvah?

Vrednost tega projekta v tem trenutku težko ocenim, glavno besedo bodo seveda imeli ljudje, ki se bodo udeležili volitev. Novih političnih gibanj in strank, ki spoštujejo demokratičen proces, človečnost in se zavzemajo za prodorno Slovenijo, ne jemljem za konkurenco, temveč kot priložnost, da skupaj krepimo boljšo Slovenijo. Mislim pa, da moramo v Sloveniji v tem trenutku z neko zdravorazumsko politiko in dialogom najprej umiriti strasti v družbi in končati z epidemijo koronavirusa. In sočasno uvesti digitalizacijo in prenoviti zdravstvo ter urediti druga pomembna področja, ki določajo kakovost našega življenja.

Preberite še prvi del intervjuja z ministrom za infrastrukturo: s prometno politiko spreminjamo navade ljudi, kar pa ni enostavno
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vino, čisto vino
Ko Golob sanja o zmagi
25. 6. 2024 ob 12:12
Poplave, 2023, Slovenija
Je vlada zavajala EU komisijo?
24. 6. 2024 ob 12:36
sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01