Je v Sloveniji napočil čas za naborništvo?
»Zagotovo prihajamo v obdobje, ko ne moremo več zanemarjati slovenske vojske. Po osamosvojitvi in po koncu balkanskih vojn smo živeli v nekem mehurčku miru, kjer smo imeli privilegij, da svoje težko pridelane vire investiramo v gospodarstvo, socialo, šolstvo,« je dr. Iztok Prezelj poudaril, da je zdaj realnost preprosto takšna, da je težko še najti izgovor, da ne bi pokrili vojaške dimenzije svoje obrambe in varnosti.
Obramboslovec, profesor in dekan na Fakulteti za družbene vede je opozoril, da je Slovenija na tem področju kakšen korak za marsikatero evropsko državo. »Slovenija je na točki, ko se mora odločiti, kako naprej. Treba bo sprejeti neke odločitve na osnovi nove realnosti varnosti v Evropi,« je bil jasen naš sogovornik dr. Iztok Prezelj. Spomnil je, da je v 90. letih marsikatera država po koncu hladne vojne ukinila naborniško dolžnost. Zaradi spremenjenih varnostnih okoliščin pa so naborništvo ponovno začele uvajati baltske države, Švedska in še nekatere druge države. »Zato je zdaj utemeljeno vprašanje, kaj narediti glede tega,« je dejal Prezelj. Po njegovem mnenju imamo glede naborništva kar nekaj vmesnih možnosti – na primer, da ga začnemo uvajati z neko časovnico, da državo spet pripravimo na uvedbo.
Ali bi bilo naborništvo potrebno, ali smo kot narod nanj pripravljeni ter kje so glavne ovire za uvedbo naborništva, preberite v nadaljevanju.
Za ogled se:
Želite prebrati ta članek?
Prijavi se
Naroči se
Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom.
Oglejte si naše naročniške pakete.
Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin?
Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski
številki 068 / 191 191 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.
Zadnje objave

Proti novi »davčni neumnosti«

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

Goloba strese ob misli na potratnost lastnih ministrov

Žebelj v krsto medijskega zakona
Ekskluzivno za naročnike

Od Sikstinske kapele do dojenja psov

Razumniki, stopite iz cone udobja

1 komentar
Andrej Muren
Ukinitev naborništva je bila ena od večjih neumnosti, ki jih je zagrešila slovenska politika. Več stvari je temu botrovalo. Najprej je bil že osnovni zakon o obrambi iz leta 1991 postavljen povsem napačno. Časovno je izenačeval civilno služenje vojaškega roka z pravim vojaškim rokom. Seveda so bili takoj privilegirani tisti, ki so služili civilno, saj so bili v službi le 8 ur dnevno, vojak pa je v kasarni 24 ur. Torej je civilno služenje pomenilo trikrat krajšo obveznost, kjer pa še niso bile upoštevane morebitne kasnejše vojaške vaje, saj je vojaško znanje tudi treba vzdrževati. Logično je bilo, da ne bo mogoče vzdrževati naborniškega sistema, saj pri ljudje zdrave pameti ne gredo v vojsko, če jim to ni treba.
Potem sta začeli med seboj tekmovati leva in desna politična opcija, katera bo bolj populistična in naborniški sistem je bil ukinjen. Prešli smo na poklicno vojsko. Ta pa je najprej veliko dražja od naborniške, pa še težko je dobiti ljudi zanjo, saj Slovenci nismo narod z bojevniško tradicijo kot so recimo Srbi. Za dobro mero smo še nasedli Amerikanom, da ne potrebujemo več vojske kot eno lahko brigado. Niso nam seveda povedali, da naj bi se ta brigada potem pretepala v tujini za tuje (ameriške) interese. Niti ni nobenemu od odgovornih potegnilo, da z eno brigado ni mogoče braniti celotne Slovenije, ampak le nekaj dolžinskih km. Seveda smo se vsi kot celotna Evropa zanašali na to, da v zgodovini ne bo več vojn (posledica zmotne hipoteze o koncu zgodovine).
To, da v nadaljnjih 34 letih nismo skupaj spravili niti ene bataljonske bojne skupine, kje je šele brigada, pa čeprav samo lahka, je že druga zgodba. Skoraj vsi obrambni ministri so bili levaki in so obrambo bolj sabotirali kot razvijali. Končno je prišlo do tega, da je slovenska vojska najšibkejša v vsej Evropi, najslabše oborožena in najslabše izurjena.
Potem se je zgodil Putin, prišel Trump in naenkrat je zavladala panika. Kako se lotiti obrambe, kje vzeti denar, kako motivirati ljudi. Že pred Putinom ni nihče opazil, da nam sosedje še vedno škilijo čez mejo in da je Slovenija samostojna država zgolj pogojno, podobno kot Bosna, Kosovo ali Makedonija. Dokler ni začel Orban risati zemljevidov, na katerih celotno Prekmurje spada pod Madžarsko. Da imajo Italijani zemljevide z vrisano rappalsko mejo, spet ni potegnilo nikomur.
Protiobrambna politika naših levakov je pustila negativne posledice na narodovi psihi. Velikanska večina ljudi je namreč prepričana, da več orožja pomeni večjo nevarnost, kar je zgodovinsko gledano povsem narobe, saj je resnica ravno obratna. Obenem ljudje mislijo, da se odločamo med maslom in topovi in da je bolje imeti maslo. Vendar le redko kdo pomisli, da v primeru, če nimaš topov, lahko nekdo pride in ti to maslo enostavno odvzame. To se je Slovencem v preteklih 100 letih zgodilo trikrat zapored. Le leta 1991 smo se obranili - z orožjem - in obdržali tudi maslo. Tudi v prihodnje ne bo drugače. Kaj hoče Putin v Ukrajini? Oropati jo!
Odstotek BDP, ki ga bomo morali odvajati za obrambo, nam bodo verjetno predpisali kar Američani. Glede dileme o naborništvu pa sem mnenja, da bi moralo biti obvezno in to brez možnosti civilnega služenja, na katerem nam je že enkrat spodrsnilo. Ali je bilo v SFRJ - kjer naj bi bilo vse boljše kot je danes - možno civilno služiti vojsko? Seveda ne, ker je bilo srbskim generalom jasno, da to pomeni razpad vojske.
Naborništvo namreč pomeni, da se narod izogne vojaški nepismenosti, ki vlada danes in zaradi katere moški ne znajo pravilno držati niti puške. Za zgled si lahko vzamemo Švico, ki ima te zadeve vzorno urejene, z vojaškimi vajami obveznikov vred. Pa Švici za razliko od Slovenije nobeden ne grozi. Zakaj oni ne razpustijo vojske?
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.