Je svet pred novo finančno krizo? Samo brez panike, ki je samouresničujoča se prerokba

vir: freepik.com
POSLUŠAJ ČLANEK

Nedavni zlom dveh ameriških bank je mnoge spomnil na začetek finančne krize leta 2008. Panika se je kmalu preselila tudi v Evropo. Po utopitvi švicarske banke Credit Suisse in padcu tečaja nemške Deutsche Bank so se tudi pri nas začeli porajati dvomi, če smo pred novo finančno krizo res varni.

Centralne banke, ki z restriktivno denarno politiko krotijo inflacijo, so se znašle pred dilemo. Z višanjem obrestnih mer namreč negativno vplivajo na bilance bank, inflacijo pa bodo nekoliko oklestili že finančni pretresi. Izključeno ni niti, da bi se ECB poleti odločila za obrat v denarni politiki.

Evropski bančni sistem – vključno s slovenskim – je sicer v neprimerljivo boljšem stanju kot pred 15 leti. Kapitala in likvidnosti naj bi bilo dovolj, toda previdnost vseeno ni odveč. Škodljivo pa je povzročati paniko, ki je samouresničujoča se prerokba. "Govoriti, kdo bo naslednji propadel, je senzacionalizem," pravi predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.

Prevelika, da bi propadla

Dogajanje okoli švicarske banke Credit Suisse je nenavadno zaradi več stvari. Prvič zato, ker se je prvi evropski bančni bolnik pojavil ravno v Švici, ki velja za pojem finančne varnosti. Drugič zaradi načina, kako so imetniki določenih obveznic ostali brez premoženja. Tretjič pa zaradi pripojitve – ob sponzorstvu države – k največji domači konkurentki, banki UBS. "Kot bi nogometni klub Olimpijo prevzel glavni rival iz Maribora," je zapisal analitik Primož Cencelj.

Treba pa je dodati, da je Credit Suisse – sicer ena tistih bank, ki so prevelike, da bi propadle – že dolga leta veljala za problematično. V tem smislu je neprimerljiva z Deutsche Bank, ki v zadnjem času kuje dobiček, prestala pa je tudi obsežno prestrukturiranje. Ravno zaradi tega je bila panika glede slednje toliko večja: če pred težavami ni varna niti Deutsche Bank, ni nobena. Situacija se je medtem sicer že umirila.

Čeprav je bilo glede regulacije bančnega sistema, sploh v Evropi, storjeno veliko, pa se zopet pojavljajo poenostavljene ocene o njeni nezadostnosti. Švicarski socialdemokrati so tako prepričani, da je padec Credit Suisse posledica pohlepa in "desničarske liberalne večine", ki v parlamentu že leta zavrača njihove predloge po večji regulaciji.

Učinek prelivanja

Ali bo nedavni bančni kaos vodil v gospodarski zlom, se sprašujejo v zadnji številki britanskega Economista. Kljub udarnemu naslovu je njihov zaključek precej umirjen. "Čeprav nedavni bančni pretresi niso dobra novica, je malo verjetno, da bodo potisnili svetovno gospodarstvo čez rob," so zapisali.

Kljub nekaterim slabim kazalnikom in bojazni, da bi lahko še ena gnila banka potisnila ekonomijo čez rob, pa se pojavljajo tudi pozitivni znaki. Kitajska, drugo največje gospodarstvo sveta, bo v drugem četrtletju predvidoma zrasla za 7 odstotkov. Medtem so se ozka grla v dobavnih verigah zrahljala, cene energentov, ki so predstavljale do nedavnega največjo bojazen – tako kar se tiče inflacije kot tudi recesije – pa so padle.

Profesor z ekonomske fakultete in nekdanji finančni minister Dušan Mramor svari v trenutnih razmerah predvsem pred neodgovorno fiskalno politiko, glede morebitne finančne krize in vzporednic z letom 2008 pa je za N1 povedal: "Tudi takrat smo rekli, da to, kar se je začelo v ZDA z Lehman Brothers, ne bo imelo velikega vpliva na slovenske ali avstrijske banke in tako naprej. Očitno pa je ‘spillover’ (učinek prelivanja) izjemno velik."

Poziv Brodnjaka: Nehajmo povzročati paniko

Predsednik uprave NLB-ja Blaž Brodnjak je ob dnevih slovenskega kapitalskega trga ostro nastopil proti povzročanju bančne panike. Govoriti o tem, kdo bo za Credit Suisse naslednji in ali bo to morda Deutsche Bank, je po njegovem mnenju senzacionalizem, ki ne koristi nikomur. 

Foto: Jernej Prelac

"Predstavljajte si, kaj to pomeni za Deutsche Bank, ki je v zadnjih desetih letih ogromno naredila za prestrukturiranje in se pozicionirala kot resna banka, ki se manj ukvarja z investicijskim bančništvom in več posluje s strankami. Mediji so v njo usmerili prst in rekli: naslednji so oni. In to je lahko neka prerokba, ki se samouresničuje. Zdaj pa se brani!" je bil oster Brodnjak.

Srednjeevropski bančni sistem je robusten

Ameriške in evropske banke so, kar se tiče tveganja, po njegovih besedah neprimerljive: "Govorimo o dveh vzporednih svetovih bančne industrije." Kot pravi, imamo na eni strani velike svetovne investicijske banke, ki imajo v svoji strukturi 80 odstotkov vrednostnih papirjev, na mednarodnih trgih pa se zadolžujejo v bistveno pomembnejšem obsegu.

"Medtem so srednjeevropske banke v zadnjih letih zelo striktno regulirane od ECB-ja in so refinancirane z lastnim denarjem." Kapitalska ustreznost je visoko nad minimalnimi zahtevami, hkrati je izredno robustna tudi likvidnost – kar velja za celoten srednjeevropski bančni sistem, miri Brodnjak.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
13
Mohorjevo v Renčah
17:00 - 22:30
JUL
20
16. Festival Arsena
21:00 - 23:59