Javna služba kmetijskega svetovanja ostaja pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice

Ministrica Mateja Čalušić se je v sredo sestala s predsednikom Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jožetom Podgorškom. Po sestanku je sporočila, da reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja ne bo. Z ministrstva so sporočili, da bo ustanovljena širša delovna skupina, ki bo oblikovala model svetovalne službe, ki bo sprejemljiv za vse. Prav tako se za 15 dni podaljšuje javna obravnava nekaterih zakonov. 

Javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ne bo preseljena na Upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kot je predvidevala prvotna rešitev. »Pomembno je razumeti, da bi vztrajanje pri predlaganem modelu javne svetovalne službe nekateri izkoristili za politizacijo kmetijstva in ideološke spopade. To pa je nekaj, pri čemer sama ne želim sodelovati, saj je moje vodilo skrb za prehransko varnost in podpora vsem, ki v tej verigi sodelujejo, predvsem pa me vodi skrb za kmeta in za vse, ki nam zagotavljajo hrano,« je dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić. Napovedala je, da bo ustanovljena širša delovna skupina, v kateri bodo sodelovali predstavniki KGZS, strokovnjaki in predstavniki svetovalnih služb. Njihova naloga bo pregledati obstoječe rešitve, analizirati primere dobrih praks iz tujine ter oblikovati enega ali več možnih modelov svetovalne službe, ki bo znala odgovarjati na najzahtevnejše izzive, s katerimi se soočajo kmetje. Obenem se bo podaljšala javna obravnava Zakona o kmetijstvu, Zakona o hrani, Zakona o varni hrani in krmi, in sicer za 15 dni (iz 60 na 75), Zakon o zdravju živali pa iz 45 dni na 60 dni. Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je pozdravil odločitev ministrstva, da ne bo reorganizacije Javne službe kmetijskega svetovanja – vendar pa obžaluje, da ministrica ni podprla sklepa sveta za kmetijstvo in podeželje in iz javne obravnave umaknila svežnja zakonodaje. Ministrica je že v ponedeljek napovedala ustanovitev delovnih skupin, ki bodo vsebinsko prispevale k razpravi o osnutkih zakonov. V delovnih skupinah bosta po dva predstavnika vsakega deležnika, s čimer bodo dobili široke delovne skupine, ki bodo sooblikovale zakonodajo. »Prve delovne skupine se bodo pričele srečevati po 20. februarju, ker potrebujemo nekaj časa, da se prebijemo čez vso to materijo, ki je na mizi,« je povedal Podgoršek.

Vrsta zakonov in predlogov naenkrat

Spomnimo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je konec januarja v javno obravnavno poslalo štiri predloge zakonov in dva predloga novel zakonov. V javno obravnavo so poslali predloge zakona o kmetijstvu, zakona o hrani, zakona o varni hrani in krmi ter zakona o zdravju živali, pa tudi predloga novel zakona o kmetijskih zemljiščih in zakona o gozdovih. Podgoršek je takrat povedal, da so se zakoni pripravljali v popolni tajnosti, brez resne razprave z deležniki – torej s tistimi, ki se jih zakonodaja tiče. »Takšen način je nesprejemljiv in mi bomo vztrajali, da se celotna zakonska materija umakne, da se naredijo delovne skupine, ki bodo vse skupaj pripravile in da se da potem ponovno v obravnavo pravilno pripravljena zakonodaja,« je povedal predsednik Zbornice.

Med bolj perečimi predlogi je bil prenos javne službe kmetijskega svetovanja izpod okrilja Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) na novoustanovljeno upravo za svetovanje in razvoj kmetijstva v okviru kmetijskega ministrstva. Glede tega so bili zelo kritični tudi v Slovenski kmečki zvezi, kjer so zapisali, da so si v Slovenski kmečki zvezi (SKZ) pri Slovenski ljudski stranki po vzoru Avstrije, kjer sistem uspešno deluje, že od osamosvojitve prizadevali za ustanovitev kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). S težavo so prepričali partnerje v vladi Janeza Drnovška, da je zbornica nujna za ohranjanje slovenskega kmetijstva in njenega razvoja. »Pod duhovnim vodstvom dr. Franca Zagožna, ministra Cirila Smrkolja s poslanci, na čelu s Potočnikom in Tomažičem, ter drugimi smo leta 1999 sprejeli zakon in ustanovili KGZS,« so pojasnili in poudarili, da je bil ta korak nujen v procesu približevanja Evropski uniji: Slovenija se je nahajala v obdobju usklajevanja zakonodaje in inštitucij zahtevam EU (t. i. screening), prav tako je bilo s strani komisarja za kmetijstvo g. Fischlerja sugerirano, da bi ob tako obsežni zakonodaji s področja kmetijstva, veterine in ribištva Slovenija morala imeti reprezentativnega zastopnika kmetov in ribičev. Obenem pa je država morala zagotoviti, da bo kmetijska svetovalna služba delovala neodvisno in nepristransko od izvršne oblasti, kar zahtevajo tudi trenutni predpisi EU. »To znotraj ministrstva ni moglo biti in ne more biti zagotovljeno,« so poudarili.

Uničevanje malih kmetij in ogrožanje prehranske varnosti

»Zbornica je do danes delovala v dobrobit kmetstva, prehranske varnosti in varovanja okolja. Zato ji je večina vlad tudi nasprotovala, saj so videle, da je kmet dobro organiziran, napreden in da z njim ne morejo manipulirati. Kar nekaj ministrov si je zbornico skozi vprašanje financiranja hotelo podrediti. Takšna dejanja so bila v preteklosti že označena kot neodgovorna. KGZS je bila tista organizacija, ki je prispevala k uspešnemu prehodu v EU, tista organizacija, ki je uspešno implementirala tako ukrepe SKP za slovensko podeželje, kot pripomogla k prilagoditvi kmetij novim predpisom. Pri tem je poglavitno vlogo igrala ravno kmetijska svetovalna služba. Njena vloga je dosti bolj pomembna, kot jo s spremembo zakona o kmetijstvu vidi ministrstvo. To je žalostno in zaskrbljujoče,« so opozorili v Slovenski kmečki zvezi, kjer so ocenili, da bi nas prenos strokovne službe na ministrstvo vrnil v obdobje, preden je Slovenija naredila prve korake proti vstopu v EU. Zato so odločitvi nasprotovali in poudarili, da bi bila za kmetijstvo in državo škodljiva. »Prepričani smo, da gre izključno za politično odločitev, ki se jo želi obleči v strokovna oblačila, ta oblačila pa so preveč prozorna, da bi se skril pravi namen odločitve,« so zapisali in dodali, da bi Zbornica na tak način postala podrejena politiki. »Kmetijstvo je občutljiva panoga. Če izgubimo kmete in kmetijsko zemljo, izgubimo tudi prehransko suverenost. A kaj, ko kmetijsko politiko danes vodijo nevladne organizacije, ki jim ni mar za prehransko varnost, obdelano in kultivirano podeželje, ampak jim je mar le za svoje eksibistične enostranske poglede na življenje,« so še opozorili v SKZ, kjer prav tako nasprotujejo načinu sprejemanja obsežnega paketa zelo pomembne kmetijske zakonodaje. V stranki SLS so tako tudi opozorili, da bo zakon o kmetijstvu družinske kmetije preoblikoval v gospodarske subjekte. »Kmetije bodo razporejene v ekonomske razrede, katerih velikost bo predpisala ministrica (nihče ne ve, po kakšnih merilih), uvaja se knjigovodstvo. Mali kmetje (sploh starejši) se bodo težko prilagodili na spremembe, kar bo vodilo v dodatno opuščanje kmetij,« so navedli in poudarili, da bo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z zakoni, ki jih je dalo v javno obravnavo, uničilo male družinske kmetije ter s tem ogrozilo prehransko varnost in urejenost podeželja.