Jaslice v italijanskih šolah burijo duhove: glasna manjšina proti, a zagovorniki jaslic so tudi muslimani

Medtem ko si v slovenskih državnih vrtcih in šolah ni mogoče zamisliti, da bi bili otroci ob božiču sploh podučeni, da praznujemo Kristusovo rojstvo, kaj šele, da bi v šoli postavili jaslice, je v sosednjih katoliških deželah marsikaj drugače.

Ali jaslice kot del italijanske kulture, identitete in tradicije spadajo v javne šole, ali pa pomenijo nespoštovanje do nekristjanov? To vprašanje Italijo deli že dolgo, a nasprotniki so v manjšini. Ker je odločitev prepuščena lokalnim oblastem, so v številnih šolah jaslice že vseskozi prisotne. V zadnjih letih se število takšnih šol celo povečuje.

Za zadnje merjenje moči na tem področju je poskrbela županja Tržiča (italijansko Monfalcone) v bližini Slovenije. Anna Cisint je dvema lokalnima osnovnima šolama podarila jaslice. Na zelo glasno kritično manjšino pa se je odzvala nenavadno ostro; napovedala je, da bo tožila vse, ki so na Facebooku kritizirali to odločitev njene občinske uprave.

Zanimivo je, da muslimani v Italiji, ki se jih velikokrat vleče v razpravo o jaslicah češ da te žalijo njihova čustva, poudarjajo, da jim jaslice v šolah niso sporne.

Kdor je na spletu kritiziral odločitev tržiške občinske uprave, da vsem mestnim šolam in vrtcem podari jaslice, bo prijavljen zaradi obrekovanja. Tako je napovedala županja Anna Cisint, ki je v prejšnjih dneh razburila marsikoga, začenjši z opozicijskimi strankami, ker je za nakup jaslic za večstopenjski šoli Randaccio in Giacich s sklepom namenila približno dva tisoč evrov.

Laičnost države ni pod vprašajem, razlaga Cisintova, »a božič je tudi praznik Jezusovega rojstva, in uprava je želela ponuditi ta dar večstopenjskima šolama«. Županjino potezo so na Facebooku, kjer je objavila novico, mnogi kritizirali, med njimi tudi pripadniki opozicijskih strank.

Marsikdo je kritične objave o novici samo všečkal ali delil, županja pa je vsem sporočila, da bo zaradi obrekovanja tožila prav vse.

Tema, ki se v italijanskem javnem prostoru vleče že dolgo

Debata o jaslicah v italijanskem družbenem prostoru ni nova in kreše mnenja že nekaj let. Tako je od lani v celotni italijanski pokrajini Južna Tirolska (Trentino) obvezno razpelo in postavitev jaslic. Predsednik te italijanske pokrajine, Maurizio Fugatti, je povedal, da so to odločitev sprejeli, ker gre za krščanske korenine italijanske tradicije.

V italijanski pokrajini Benečija (Veneto) so se nekateri starši v šolah Favaro Veneto, Tessera in Dese pritožili, ker v šolah ni več jaslic. Ravnatelji teh šol so se nato izgovarjali, da šole za njihovo postavitev nimajo denarja. A oblast v pokrajini je ravnatelje šol spomnila na finančni bonus, ki ga v pokrajini prejmejo vse tiste šole, ki bodo postavile jaslice. Ta pa na ravni celotne regije znaša kar 50 milijonov evrov.

V mestu Terni v pokrajini Umbria so vsi mediji pisali o tem, kako je ravnateljica šole zavrnila jaslice zaradi spoštovanja do ostalih kultur. V toskanskem mestu Arezzo pa je lokalna oblast pozvala vse osnovne šole, naj postavijo jaslice. »To je pomembna tradicija, ki se ji ne moremo in se ji nočemo odreči,« so zapisali.

Muslimani niso proti jaslicam

Vojna glede jaslic v šoli gre večkrat tudi tako daleč, da se v debato med ateisti in kristjani meša tudi druga verstva. Levičarji in zagovorniki tega, da jaslice nimajo mesta v italijanskih šolah, vanjo vztrajno vlečejo tudi muslimane. A predsednik Muslimanske lige v regiji Benečija Bouchaib Tanji je dejal, da muslimani niso proti jaslicam v šoli. »Upam, da je letos res zadnjič, ko moram govoriti, kakšno je naše stališče. Že večkrat smo dejali, da za muslimana videti jaslice, peti božične pesmi in poslušati Jezusovo in Marijino ime, ni nič, kar bi nas motilo. Dovolj je površno prebrati Koran, da lahko veste, da je za muslimane Jezus veliki prerok,« je povedal imam.

Po njegovih besedah se muslimanske družine na noben način ne počutijo užaljene, če se v njihovih šolah gradijo postavljajo jaslice. »Dobrodošle so jaslice, dobrodošla je vsako praktično učenje in vsaka verska tradicija, ki spoštuje človeka in njegovo versko izbiro,« je še prepričan imam.