Janša se je ukvarjal s krizo, leva opozicija pa z Janšo

Uredništvo
Vir: Zajem zaslona
POSLUŠAJ ČLANEK
V današnjem pogovoru s predsednikom vlade in opozicijo smo poslušali predvsem o poteku epidemije, slovenskih ukrepih, odnosu Slovenije z ZDA in znotraj EU, pa tudi o tem, kako je z odprtjem šol, Janševim pogledom na Poljsko in Madžarsko pa tudi na prizadevanja opozicije, da bi prevzela oblast.

Opozicijske stranke so poudarile tisto, kar ponavljajo že od pomladi; kakšna škoda in grožnja je za Slovenijo vsak nov dan vlade Janeza Janše. Očitajo ji predvsem izgubo zaupanja in verodostojnosti.

Še najmanj je uspel povedati prvak pete opozicijske stranke, Zmago Jelinčič. Ker ga v oddajo sploh niso povabili.

Janša: Za večino prebivalstva ključen prispevek k temu, da epidemijo umirimo, predstavlja ležaje na kavču in gledanje televizije


“Čaka nas še nekaj težkih dni in potem še nekaj tednov, ko bomo morali večino ukrepov še vedno upoštevati,” je dejal Janša, ki je povedal, da je vlada ukrepala tako, kot ji je svetovala tako slovenska kot tudi širše evropska stroka.

"Ko smo se odzivali prej, smo bili kritizirani, da strašimo. Zdaj se govori, da smo ukrepali prepozno," je povedal. Po njegovih besedah je psihična utrujenost prebivalstva zaradi epidemije razumljiva. Kot je dejal, je »za večino prebivalstva ključen prispevek k temu, da epidemijo umirimo predstavlja ležaje na kavču in gledanje televizije«. Glede komuniciranja odločitev na Twitterju je Janša dejal, da je, ko je neka odločitev sprejeta, pomembno, da se zanjo čim prej izve.

»Šole in vrtci se bodo odpirali ob strogih ukrepih,« je dejal premier, ki obžaluje napako, ko so v šolah in vrtcih otoke pustili brez mask, saj so podatki kasneje pokazali, da je število okužb v vzgoji in izobraževanju še enkrat višje od povprečja v državi. "Tisti teden nas je stal kakšnih 30 odstotkov okužb, ki jih imamo danes," je navedel. Dejal je, da je teden šole mogoče nadomestiti tudi poleti, ko verjame, da bodo epidemijo obvladali, zdravstva pa ne moremo ustaviti.

Viharji v kozarcu vode, ki so daleč od relanega dogajanja


Odnosi z ZDA Janše ne skrbijo, verjame, da nanje njegovi tviti ne vplivajo. Poudaril je, da je edini slovenski predsednik vlade, ki je bil na uradnem obisku v ZDA v pravem pomenu besede. »Tukaj se dogajajo neki viharji v kozarcu vode, ki nič ne povedo o tem, kaj se realno dogaja,« je medijsko poročanje kritiziral Janša, čigar očitki so bili večkrat v pogovoru namenjeni prav javni RTV.

Prav tako ga ne skrbi glede pisma voditeljem članic EU. Dejal je, da je pismo poziv k iskanju rešitev, glede na to, da Poljska in Madžarska zavračata pogojevanje z uporabo mehanizma vladavine prava. Inšturmenti, ki se uvajajo in se sklicujejo na vladavino prava, morajo biti pravni, ne politični, je dejal, hkrati pa opozoril, da kršitev vladavine prava za nekatere države pomeni tudi to, da istospolni pari ne morejo posvojiti otroka ali pa da neka država nasprotuje migrantskim kvotam.

Mediji na Poljskem in Madžarskem za Janšo bolj uravnoteženi in prfesionalni


Mediji na Poljskem in Madžarskem se Janši zdijo bistveno bolj uravnoteženi in profesionalni kot pri nas. Kot je dejal, ne dela v Smeri ureditve Slovenije po vzoru Madžarske, nasprotuje pa demonizaciji teh dneh držav.

Trenutno vlado in koalicijo se ruši že od dni, še predenj je nastala,« je dejal Janša, ki je glede morebitnega oblikovanja nove vladne koalicije dejal, da lahko samo čestita tistemu, ki bo brez njih sestavil stabilno vlado: "To je genij, ki si že jutri zasluži Nobelovo nagrado."

Opozicija bistveno drugačnih ukrepov ne bi mogla sprejemati


Marjan Šarec je Janši očital, da preveč tvita in dejal, da je koalicija pozvala k zamenjavi vladnega govorca Jelka Kacina in direktorja NIJZ Milana Kreka, Tanja Fajon predvsem veliko zmede glede ukrepov na področju šolstva, Luka Mesca moti, da vladni ukrepi že pet tednov ne prijemajo, Alenko Bratušek pa, da se Janša ukvarja s preteklostjo, ljudi deli in jim ne vliva upanja.

Bratuškova je dejala, da tudi če bi vladala opozicija, bistveno drugačnih ukrepov ne bi mogla sprejemati. Posebej jo skrbi za upokojence in mlade, ki so v tej epidemiji najbolj prizadeti. Vodje opozicijskih strank moti tudi nepodpora vlade kulturnikom in nevladnim organizacijam, dejstvo, da vlada ne sprejme nobenega njihovega amandmaja, podtaknjenci v vladnih PKP paketih, kot je muzej novejše zgodovine.

Slovenija naj bi bila med kritičnimi državami


Bratuškova je dejala, da je Janša državo ukradel, v naslednji fazi jo pa – ob sklicevanju na dražitev gradnje drugega tira - očitno namerava prodati. Fajonovo skrbi, ker se Slovenija začenja uvrščati med kritične države znotraj EU, Šarec pa meni, da je Janša slovenskemu predsedovanju Svetu EU daje slabo popotnico, predvsem v tem, da hoče biti »kopija« in »hlapec« Viktorja Orbana.

Mesec je dejal, da se v koaliciji ustavnega loka intenzivno pripravljajo na to, kaj narediti dan po tem, ko prevzamejo oblast. Kot je navedel, imajo skupino za covid, kjer se s strokovnjaki usklajujejo, kako krizo bolje upravljati, drugi pa se upravlja s tem, kako bolje spisati nacionalni načrt za okrevanje in odpornost oz. črpanje evropskih sredstev.

Zatrdili so, da so programsko popolnoma usklajeni, mandatar njihove prehodne vlade pa naj bi bil po njihovih trditvah Jože P. Damijan, ki mora zbrati tudi potrebne glasove. Še vedno jim manjka sedem glasov »iz druge strani«.





KOMENTAR: Uredništvo
Kdo od teh bi rad na oblast?!?
V pogovoru s premierjem Janezom Janšo smo izvedeli malo koristnega, v pogovoru s predsedniki štirih strank leve opozicije pa malo koristnega in malo novega. Če RTV iz pogovora ne bi samovoljno izključil Zmaga Jelinčiča, bi bil ta morda še vsaj zabaven. Janša je sicer, po svoji tradiciji v osrednjih medijih, nastopil umirjeno in prepričljivo. A z voditeljem Igorjem Bergantom sta se vse preveč vrtela okoli razčiščevanja dosedanjih odločitev vlade v krizi, in vse premalo s kakšnimi prijemi krizo obvladovati naprej in kaj je glede tega pomembno sporočiti državljanom. Kot da bi bili ob koncu, in ne ravno sredi krizne situacije! V tem smislu je bil torkov pogovor s predsednikom vlade na Planet TV bistveno bolj sporočilen in obče koristen. Leva opozicija pa medtem ostaja pri svojem konceptu majanja oblasti, ki je v problematiziranju in zgražanju nad praktično vsem, kar počne desnosredinska vlada. Slednje ob raznih novih pripetljajih kot so solistična oglašanja predsednika vlade na twitterju zgolj nadgrajujejo. Ta pritisk zgražanja z leve deluje usklajeno na nivoju politike, aktivistične družbe, določenih profesorjev in osrednjih medijev … in njegov cilj je destabilizirati koalicijo od zunaj, predvsem koalicijski partnerici DeSUS in SMC, da bi se ju prijela nekakšna sramotilna stigma, da sodelujeta v tej vladi. Obenem pa je petdeset minut opozicijskega TV prime timea minilo praktično brez kakršnihkoli idej, predlogov, načrtov in programov, kar bi od štirih strank, ki pravijo, da izkazujejo ambicijo po prevzemu oblasti, pričakovali. Kot eno od rešitev v aktualni situaciji navesti »ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja« je absurd več, ki razgalja limitiran intelektualni in operativni domet političarke Tanje Fajon, ki naj bi bila celo kandidatka za vodenje povolilne leve vlade. Sinočnji nastop Šarca, Fajonove in Bratuškove vsekakor ni bil nastop politikov, ki naj bi čez dober mesec ponovno prevzeli oblast. Da jim ravno ni do tega, da bi dobro leto in pol pred rednimi volitvami poprijeli za garaško delo vodenja države v zdravstveni krizi stoletja, se jim, maskam navkljub, bere z obrazov. Kajpak, mnogo enostavneje in udobneje je v enournem TV prime timeu sesuti vse, kar počne desnosredinska vlada. Prav zato je enačba, ki bi KUL koaliciji prinesla 46 glasov, v resnici pod velikim vprašajem, četudi bodo ti javno obljubljeni ter konstruktivna nezaupnica vložena. Verjetno tajno glasovanje bo, če ne bo nadzorovano preko obveznih fotografiranj glasovnic in podobno, omogočilo manever, da do volitev, ki sploh niso več tako daleč, ostanejo stvari kot so, parlamentarna levica pa si nad tem mirno umije roke. Izjema tu je Meščeva Levica, ki najbrž edina misli resno - Damijan je njen kandidat in oni so tisti, ki s pomočjo levega interesnega zaledja vse ostale silijo na oblast. Vprašanje večera torej ni bilo, kdo si ta trenutek in v teh pogojih bolj želi oblasti, temveč kdo si je bolj želi ogniti, oziroma rešiti. Seveda pa se ta igra lahko odvija le za meglo lažnih spinov, sprenevedanj in pretvarjanj. Končnega zmagovalca pa ne bomo dobili to jesen, niti spomladi, temveč na volitvah (najbrž) leta 2022.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Mojca Šetinc Pašek z udarnim poročilom o financiranju stranke SDS. Bo komisijo v nadaljevanju sploh še vodila?
  • 07. 11. 2023
Odmev tedna: Bitka praznikov
  • 05. 04. 2024
Janša očita Logarju, da hoče iz stranke odpeljati kapital, za katerega je SDS veliko žrtvovala
  • 28. 12. 2023

Prihajajoči dogodki

Ogled koledarja