Janša: "Resnica je bila strahotna." Pahor: "Vživimo se v bolečino drugega." (foto)
POSLUŠAJ ČLANEK
Letošnja spominska slovesnost v Kočevskem rogu za pobitimi in v brezna odvrženimi slovenskimi domobranci je bila resnično nekaj edinstvenega.
Šele 30 let po prvi slovesnosti, ki je bila leta 1990, so se navzoči danes zbrali na dejanskem kraju poboja, pri jami pod Macesnovo gorico. Zakaj so se v Rogu desetletja zbirali na napačnem kraju, smo pred dnevi pisali tukaj.
Če je bilo brezno na prejšnji lokaciji, pri jami pod Krenom, ob strani prireditvenega prostora, zaraslo z zelenjem in drevesi, pa smo na novi lokaciji, pod Macesnovo gorico, zrli pred seboj v mogočno podobo razbrazdanega pobočja nedavno odprte jame.
Za razliko od spominske slovesnosti pred 30 leti, na katero so se zgrnile množice, je tokratna zaradi omejitev zbiranja v zvezi z epidemijo koronavirusa potekala pred malo ljudmi.
Vzdušje je bilo tako pretresljivo intimno; če si se le prestopil na grušču na platoju pred jamo ali na listju v gozdu za njim, se ti je zdelo, kot da se zvok sliši po celotnem prizorišču. Besede so odmevale v popolnem molku, brez ploskanja, niti po govorih predsednika vlade Janeza Janše in predsednika države Boruta Pahorja.
Po dolgem času se je zgodilo, da sta bila v Rogu tako predsednik države kot predsednik vlade. Nedvomno osrednji osebnosti slovenske politične levice in desnice sta vsak na svoj način izrazila vso tragiko ran, ki slovenskoFPahor narodno telo žgejo še tri desetletja po demokratizaciji in osamosvojitvi.
Predsednik vlade Janez Janša je pred navzočimi razgrnil zgodbo svojega očeta, ki je bil na začetku vojne star 14 let, si ob raciji italijanskega okupatorja že kopal grob, pozneje stražil v domobranski postojanki v Polhovem Gradcu, od tam odšel, da bi pomagal doma na kmetiji, bil zaradi tega obtožen dezerterstva in poslan v Dachau, na koncu vojne pa v Kočevskem rogu, zelo verjetno prav pri jami pod Macesnovo gorico, poslan v smrt, a se mu je uspelo rešiti.
Resnica o pobojih, ki jo je oblast po vojni hotela ubiti, "je bila tako strahotna, da njenim drobcem sprva mladi nismo niti verjeli," je dejal Janša. A kljub temu je živela v malih otočkih, po nekaterih cerkvah, v zamejstvu in po svetu, med rešenimi in obvarovanimi, pa tudi med morilci, ki so v neprespanih nočeh strmeli v konec.
Glede sprave Janša verjame, da jo bomo dosegli, a žal ne danes, ko so besede "še premalo smo jih pobili" postale del vsakdana. Zato se moramo truditi vsaj za to, da ne bi živeli drug proti drugemu, ampak vsaj drug ob drugemu, kar nam po mnenju predsednika vlade zaenkrat za silo uspeva.
Čeprav tega ni imel v prej pripravljenem govoru, je predsednik države Borut Pahor po Janševem govoru tudi sam povedal nekaj o izkušnji svojih staršev: "Tudi moji starši in stari starši so bili odvedeni v taborišča, moj nono je bil kot partizan prvoborec odpeljan v Dachau. Prihod partizanov na Primorsko so sprejeli kot veliko olajšanje, kot osvoboditev."
Zbranim ob jami pod Macesnovo gorico pa je dejal: "Razumem vašo bolečino. Bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev. A vživimo se v bolečino drugega. Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadane, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči na politične revolucionarje."
Predsednik Pahor meni, da smo po 30 letih glede poprave krivic, stvarne in simbolne sprave, storili mnogo korakov, a ne dovolj. Zato ne smemo nikoli misliti, da je danes zadnji korak. Kajti sprava je po Pahorjevih besedah pot, ki se ne sme končati - če pa se konča, se začne trpljenje.
»Brez prodiranja v resnico o žrtvah ne moremo premagati razpora, ki so ga v nas zasekala roška brezna, razpora, ki se zdi nepremagljiv,« pa je v nagovoru zapisal dr. Matija Ogrin, predsednik društva Nova slovenska zaveza, organizator spominske slovenosti.
Bistveni del resnice o pobitih domobrancih je, da niso branili le svojih golih življenj, ampak tudi način življenja, svojo kulturo in tradicijo. Ali kakor je pred leti strnil pokojni predsednik Nove slovenske zaveze Justin Stanovnik: »Branili so to, kar so bili in kar so hoteli biti.«
Brez te resnice po Ogrinovem mnenju napredek v notranjem zedinjenju, ki ga imenujemo sprava, ni mogoč.
O tem, kako naprej, po 30 letih prvega Roga, se je v pridigi spraševal tudi ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore: »Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred petinsedemdesetimi leti, živeli mi?«
Dejal je, da lahko hitro zapademo skušnjavi, da bi odgovore oblikovali iz svoje pameti. A pot do odgovorov mora biti drugačna: »Odgovore nam morajo dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli. Ljudje, ki so se na nek način sprijaznili s smrtjo, pa je nazadnje niso bili deležni. Njihovi odgovori namreč niso leporečje, ampak postanejo življenje, ki zajema iz Božjega in živi v človeškem.«
Več fotografij s slovesnosti ob roškem breznu pri Macesnovi gorici si lahko ogledate v spodnji galeriji.
Na tej povezavi lahko preberete tudi daljši zapis o usodi očeta Janeza Janše, ki ga je predsednik vlade na Facebooku objavil včeraj.
Šele 30 let po prvi slovesnosti, ki je bila leta 1990, so se navzoči danes zbrali na dejanskem kraju poboja, pri jami pod Macesnovo gorico. Zakaj so se v Rogu desetletja zbirali na napačnem kraju, smo pred dnevi pisali tukaj.
Če je bilo brezno na prejšnji lokaciji, pri jami pod Krenom, ob strani prireditvenega prostora, zaraslo z zelenjem in drevesi, pa smo na novi lokaciji, pod Macesnovo gorico, zrli pred seboj v mogočno podobo razbrazdanega pobočja nedavno odprte jame.
Za razliko od spominske slovesnosti pred 30 leti, na katero so se zgrnile množice, je tokratna zaradi omejitev zbiranja v zvezi z epidemijo koronavirusa potekala pred malo ljudmi.
Vzdušje je bilo tako pretresljivo intimno; če si se le prestopil na grušču na platoju pred jamo ali na listju v gozdu za njim, se ti je zdelo, kot da se zvok sliši po celotnem prizorišču. Besede so odmevale v popolnem molku, brez ploskanja, niti po govorih predsednika vlade Janeza Janše in predsednika države Boruta Pahorja.
"Resnica je bila tako strahotna, da mladi njenim drobcem sprva nismo niti verjeli"
Po dolgem času se je zgodilo, da sta bila v Rogu tako predsednik države kot predsednik vlade. Nedvomno osrednji osebnosti slovenske politične levice in desnice sta vsak na svoj način izrazila vso tragiko ran, ki slovenskoFPahor narodno telo žgejo še tri desetletja po demokratizaciji in osamosvojitvi.
Predsednik vlade Janez Janša je pred navzočimi razgrnil zgodbo svojega očeta, ki je bil na začetku vojne star 14 let, si ob raciji italijanskega okupatorja že kopal grob, pozneje stražil v domobranski postojanki v Polhovem Gradcu, od tam odšel, da bi pomagal doma na kmetiji, bil zaradi tega obtožen dezerterstva in poslan v Dachau, na koncu vojne pa v Kočevskem rogu, zelo verjetno prav pri jami pod Macesnovo gorico, poslan v smrt, a se mu je uspelo rešiti.
Resnica o pobojih, ki jo je oblast po vojni hotela ubiti, "je bila tako strahotna, da njenim drobcem sprva mladi nismo niti verjeli," je dejal Janša. A kljub temu je živela v malih otočkih, po nekaterih cerkvah, v zamejstvu in po svetu, med rešenimi in obvarovanimi, pa tudi med morilci, ki so v neprespanih nočeh strmeli v konec.
Glede sprave Janša verjame, da jo bomo dosegli, a žal ne danes, ko so besede "še premalo smo jih pobili" postale del vsakdana. Zato se moramo truditi vsaj za to, da ne bi živeli drug proti drugemu, ampak vsaj drug ob drugemu, kar nam po mnenju predsednika vlade zaenkrat za silo uspeva.
"Vživimo se v bolečino drug drugega"
Čeprav tega ni imel v prej pripravljenem govoru, je predsednik države Borut Pahor po Janševem govoru tudi sam povedal nekaj o izkušnji svojih staršev: "Tudi moji starši in stari starši so bili odvedeni v taborišča, moj nono je bil kot partizan prvoborec odpeljan v Dachau. Prihod partizanov na Primorsko so sprejeli kot veliko olajšanje, kot osvoboditev."
Zbranim ob jami pod Macesnovo gorico pa je dejal: "Razumem vašo bolečino. Bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev. A vživimo se v bolečino drugega. Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadane, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči na politične revolucionarje."
Predsednik Pahor meni, da smo po 30 letih glede poprave krivic, stvarne in simbolne sprave, storili mnogo korakov, a ne dovolj. Zato ne smemo nikoli misliti, da je danes zadnji korak. Kajti sprava je po Pahorjevih besedah pot, ki se ne sme končati - če pa se konča, se začne trpljenje.
»Branili so to, kar so bili in kar so hoteli biti«
»Brez prodiranja v resnico o žrtvah ne moremo premagati razpora, ki so ga v nas zasekala roška brezna, razpora, ki se zdi nepremagljiv,« pa je v nagovoru zapisal dr. Matija Ogrin, predsednik društva Nova slovenska zaveza, organizator spominske slovenosti.
Bistveni del resnice o pobitih domobrancih je, da niso branili le svojih golih življenj, ampak tudi način življenja, svojo kulturo in tradicijo. Ali kakor je pred leti strnil pokojni predsednik Nove slovenske zaveze Justin Stanovnik: »Branili so to, kar so bili in kar so hoteli biti.«
Brez te resnice po Ogrinovem mnenju napredek v notranjem zedinjenju, ki ga imenujemo sprava, ni mogoč.
»Odgovore nam morajo dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli«
O tem, kako naprej, po 30 letih prvega Roga, se je v pridigi spraševal tudi ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore: »Kako bomo z dogodki in iz dogodkov, ki so to zemljo prepojili pred petinsedemdesetimi leti, živeli mi?«
Dejal je, da lahko hitro zapademo skušnjavi, da bi odgovore oblikovali iz svoje pameti. A pot do odgovorov mora biti drugačna: »Odgovore nam morajo dati ljudje, ki so zlo doživeli in preživeli. Ljudje, ki so se na nek način sprijaznili s smrtjo, pa je nazadnje niso bili deležni. Njihovi odgovori namreč niso leporečje, ampak postanejo življenje, ki zajema iz Božjega in živi v človeškem.«
Ker je bila navočnost ljudi na slovesnosti v Rogu zelo omejena, sta TV Slovenija in Nova24TV poskrbeli, da si jo boste lahko ogledali po televiziji.
Mašo si bo v posnetku mogoče ogledati:
Samo nagovora obeh predsednikov bosta predvajana:
Na povezavah lahko preberete tudi celotne nagovore predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janše in ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta.
Mašo si bo v posnetku mogoče ogledati:
- v nedeljo, 7. junija, ob 10.00 na TV Slovenija 2;
- v nedeljo, 7. junija, ob 11.00 na Nova24TV (skupaj s celotno slovesnostjo):
Samo nagovora obeh predsednikov bosta predvajana:
- v soboto, 6. junija, ob 16.00 in 20.50 na TV Slovenija 3;
- v soboto, 6. junija, ob 18.00 na Nova24TV;
- v nedeljo, 7. junija, ob 11.40 in 19.20 na TV Slovenija 3;
- v ponedeljek, 8. junija, ob 9.35 na TV Slovenija 3.
Na povezavah lahko preberete tudi celotne nagovore predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Janeza Janše in ljubljanskega nadškofa in metropolita Stanislava Zoreta.
Več fotografij s slovesnosti ob roškem breznu pri Macesnovi gorici si lahko ogledate v spodnji galeriji.
[gallery_media_slugs=img_1919.jpg,img_1921.jpg,img_1923.jpg,img_1925.jpg,img_1927.jpg,img_1931.jpg,img_1933.jpg,img_1934.jpg,img_1935.jpg,img_1944.jpg,img_1947.jpg,img_1950.jpg]
Na tej povezavi lahko preberete tudi daljši zapis o usodi očeta Janeza Janše, ki ga je predsednik vlade na Facebooku objavil včeraj.
Zadnje objave
Kmet Vaukan: Preko položnic so mi olastlinili elektrarno
12. 12. 2024 ob 15:32
Golob proti Golobu oziroma poslednja bitka za pitno vodo
12. 12. 2024 ob 12:00
Mafijske noči, ki trajajo cele dni
12. 12. 2024 ob 6:00
»Staršem si ne upam povedati ocene«
11. 12. 2024 ob 19:00
Vse cesarjeve ljubezni
11. 12. 2024 ob 17:30
Lažje je biti tiho. Ali je tudi bolje?
11. 12. 2024 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Mafijske noči, ki trajajo cele dni
12. 12. 2024 ob 6:00
»Staršem si ne upam povedati ocene«
11. 12. 2024 ob 19:00
Prihajajoči dogodki
DEC
13
Adventni sejem s prižigom lučk v Šmartnem pri Litiji
15:30 - 19:30
DEC
13
DEC
14
DEC
14
Otroška ustvarjalnica voščilnice
09:30 - 11:30
DEC
15
Svečani baletni koncert
19:00 - 21:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina 178: Knjiga Melanie Trump - S čim jo je osvojil Donald Trump?
11. 12. 2024 ob 6:00
Dr. Aleš Ugovšek: »Pomembna vrednota je zdrava kmečka pamet«
10. 12. 2024 ob 15:00
Ob rob odločitvi ustavnega sodišča
9. 12. 2024 ob 9:00
Otrok ni »pravica«, temveč je neodvisna oseba
6. 12. 2024 ob 6:00
39 komentarjev
Kugy
Potrebno je poznat kako je delovala preobrazba ljudstva po vojni. Koga je Udba najraje imela. Tiste ki jih je lahko izsiljevala. To so največkrat bili otroci nepravih državljanov. Te otroke je bilo še najlažje preobrazit. Pa tudi otroke padlih talcev in padlih partizanov. Kot sirote so jih dali v neke vrste sirotišnice, kjer so jih mlade skojevke z boljševiškimi metodami prevzgojile. Janičari so bili vedno najbolj zaneslivi. So pa tudi starši, ki so zaradi lastnega trplenja pod sistemom hoteli to iskušnjo otrokom prišparati. Zato so bili preprosto tiho.
piklo
DB, nimaš prav glede pogleda nazaj, žal, verjetno pa imaš zelo dober namen za danes in jutri v našem narodu.Mladini je potrebno naliti čistega vina glede zgodovinskih dejstev, predvsem pa vzgajati jih za poštene demokrate. Nikoli več enoumja!
Kraševka
Tako je prav. Bodoči rod mora vedeti, kaj je DOMOLJUBJE in kaj je ZLOČIN, ki ga moramo vsekakor OBSODITI !
Anita
Ni problem kdo je bil kje vendar mora obstajati resno razločevanje, kar je prav in kaj narobe. Tega pa v Sloveniji ni in partija nikoli ne bo tega priznala.
IgorP
Kraševka Treba je narediti vse, da bodo ljudje dojeli, da domobranstvo ni bilo DOMOLJUBJE!
Friderik
Zločin je bil že stokrat obsojen. Na raznih ravneh. In obžalovan. Žal se pa za nazaj niti na osebni ravni, niti na družbeni ne da nič popraviti. kar je bilo storjeno, je pač bilo. S tem madežem ali madeži je treba živeti. In če tega nismo sposobni delamo samomor.
debela_berta
In še to. Za dosego neke res otipljive sprave, naj slovenska cerkev za boga milega že končno prizna, kako so ga 'usrali' v času 2. vojne oziroma že prej. Kako so naivne mladeniče povlekli v vsesplošno klanje. A je res tako težko to priznati, narediti en javni nastop, se javno opravičiti in pokesati? A veste kako bi to blagodejno vplivalo na to 'spravo'. Vsem nam je jasno, da sta OBE strani delali hude prekrške in zločine. Hkrati pa nam je težko in smo kar malo žalostni, da cerkvena stran še vedno potvarja dejstva in se predstavlja v vlogi mučencev. Če bi vrh slovenske cerkve priznal in se opravičil za napake, bi poželi gromek aplavz celotne slovenske javnosti in ne bi bilo nobene zamere več. Enako bi morali storiti in razmišljati Janša, Nova zaveza in podobni tiči. Vojna je bila prasica, vsi so delali hude napake. O NOB-jevskih niti ne razpravljamo več, ker je vse jasno. Če bi še slovenski kler pristavil svoj piskrček, potem bi končno prišli do nekega miru in pobotanja. Tiščanje glave v pesek, sprenevedanje, laganje in samomučeništvo pa desni-beli-domobranski strani žal ne prinaša nič dobrega in s to trmo le sami sebi delajo škodo. Žal...
helena_3
Debela Berta, oprosti, neumnosti pišeš. Edino, s čimer se strinjam, je to, da so zločine delali na obeh straneh (ampak samo nekateri!) in tega se ne da zanikati. Posploševati na vse vpletene pa tudi ne. Morda bi bilo dobro, da bi kaj prebral na to temo, preden komentiraš. Kakšna zgodovinska dejstva. Samo toliko z moje strani.
Anita
Debela Berta, če bi kaj prebral ne bi pisal take neumnosti. Franc Rode škof zoper katerega so slovenski mediji uprizorili pravi medijski umor, se je kar dvakrat opravičil v imenu RKC za medvojno delovanje. Kdo od zveze borcev se je že kdaj opravičil za izvensodne in medvojne poboje. Še to se ne ve kje so nekateri ljudje pokopani.
Friderik
Berta , to pa so priznali. Pokojni nadškof Šuštar je bil zelo jasen.
Friderik
Tisti, ki so bili v državljanski vojni poraženi so že vsi mrtvi. Poraženi so tudi zmagovalci. Samo njihov poraz se je malo zavlekel. A so bili leta 90 poraženi. Od samoupravljanja ni ostalo nič. Takratna ustava je predmet pravno zgodovinskih ved, TOZD je napis samo še na eni kavarni ob Ljubljanici, kolhozi so preprosto izginili......o socialni pravičnosti se bo pa ta svet pogovarjal še stoletja in nikdar je ne bo za vse. Imamo spomenik revolucije, ki pa je v bistvu spomenik porazu, poraženi ideologiji. Imamo spomenik Kidriču, ki pa je v bistvu spomenik poražencu. Za vekomaj. In tisti, ki se mu klanjajo se klanjajo poražencu, ki tudi z vsem povzročenim gorjem ni uspel. Zmagalo je življenje. Kljub grobiščem. In Cerkvi bi svetoval , da daruje mašo za življenje, ki je zmagalo. Bodo bolj na tekočem.
Kraševka
Res ni več TOZDA, imamo pa še Kombinatje, ki udarno pojejo. Verjetno tem pevkam - KOMBINATKAM, da država mnogo več denarja, kot kakemu Slovenskemu zboru, ki poje domoljubne, NARODNE in ljudsje pesmi?
debela_berta
Povprečen Slovenec ne rabi nobene sprave. Slovenska raja je že davno tega prišla do sprave. Briga nas, proti komu so se naši dedje in pradedje tolkli. Vojna je bila svinjska in v vojni ni prijateljstva in zavezništva. Zgolj boj za lastno preživetje. To velika večina Slovencev razume in se niti ne obregne več ob to 'spravo'.
Sramotno je, da politiki smrt nedolžnih ljudi izkoriščajo za nabiranje glasov in sejanja nadaljnjega sovraštva. Levi ali desni politiki, sploh ni važno.
Bilo je, kar je bilo. Kruta vojna in za naš prostor res specifično zajebana situacija. Ampak, kot sem že rekel, 95% Slovencev s tem noče imeti nič več in nam je slabo, ko Janše, Turnški, Repeti in neodomobranski Sušniki na račun tako ubogih partizanov kot domobrancev delajo dobesedno 'štalo'.
Dovolj imamo tega. Mrtvi naj počivajo v miru, te izkoriščevalske in pritlehne politike je pa lahko sram, da dobesedno na kosteh pobitih delajo razdor. Sram jih je lahko, ker sami NISO bili del 2. svetovne vojne in niti približno ne vedo kaj se je dogajalo. Bilo je hudo, zelo hudo, konec koncev se je vsak boril za nek svoj prav, bila je zmeda, vlekli so jih iz ene vojske v drugo, vsak pa si je v bistvu želel zgolj preživeti.
Številke so znane, vzroki, povodi in posledice tudi, dajte to spraviti v nek realen učbenik in prenehajte z navijanjem za 'svoje'. Kdor 2. vojne NI doživel, ne more vedeti kako hudo je dejansko bilo. Poznam preživelega domobranca in partizana, ki se že več kot 70 let družita, spijeta kavo in normalno pogovarjata o stvareh, ki so ju pahnile na eno ali drugo stran. Sta čisto dobra kolega in drug drugemu NE zamerita, da sta se tolkla drug proti drugemu. Ker vesta, da ju je svinjska vojna hočeš nočeš prisilila v to. Borila sta se vsak za svojo stran samo da si rešita kožo. To je pravo vojno viteštvo. In sram je lahko vse politike, rojene daaaavno po koncu vojne, ki po svoje interpretirajo medvojne dogodke in na račun takih kerlcev, ki sem ju omenil (hvala bogu da sta preživela, marsikdo ni) vnašajo nadaljnji razkol.
Dajmo že enkrat prekiniti s tem deljenjem. Imamo preljubo Slovenijo, lastno državo, ki jo moramo negovati in delati boljšo. Pustimo polpreteklo tragedijo za sabo in ne zastrupljajmo sedanjosti zaradi tega. Slava partizanom, ki so se uprli okupatorju. Razumem(o) tudi nasprotno stran, ki se je pač borila za svoje ideale. Politični in ideološki poveljniki enih in drugih so že takrat naredili ogromno gorja in slabega ter v smrt pahnili poštene, nedolžne mladeniče in NE pustimo, da trenutna politika enako počne še sedaj-vnaša razdor in sovraštvo ter zastruplja normalen, priden, pošten in deloven slovenski narod!
Tako...
Janez Gorenc
Se strinjam, DB, vendar se žal ne morem strinjati z vami, da to ne zanima 95% Slovencev. Ko bi le bilo tako! Pa seveda ni. 95% Slovencev, denimo, ne zanima, kako se je končala tekma v drugi francoski ligi (kadar ni pandemije), zato se o tem ne bomo prepirali. Tema, o kateri je tukaj govora, je nekaj drugega. Tvegal bom trditev, da je velika večina protestnikov na naših ulicah podpornikov dediščine revolucije ter da imajo bolj pozitiven odnos do ex-YU (ne kraljevine, mind you!) kot do RS. Razmišljam in poskušam razumeti, obenem pa me tudi zelo boli naš čedalje globlji konflikt. V torek bom z velikim zanimanjem gledal dokumentarec Razkol ter razpravo po njem in iskreno upam, da bo kultiviran ter pogovor enakih z enakimi.
Friderik
Berta, imaš povsem prav. Po 30 letih, to je ena generacija, se vse izpoje. Še tako dobro popevko, arijo, skladbo...ne moreš poslušati 30 let ne, da bi se ti zagnusila.
helena_3
Bolečina, ki jo povzroči vojna, ostane v ljudeh več generacij. Ne kot sredstvo obračuna z nasprotnim taborom, ampak kot bolečina, ki jo je treba spoštovati. In kot opomin za naslednje rodove, česa se ne sme delati. Samo tisti, ki se ni sposoben vživeti v bolečino drugega, lahko to imenuje "popevka".
Kraševka
Dobro ste povedali. Zločin je vedno potrebno OBSODITI, sicer ga bodo potomci Zločincev v prihodnje PONOVILI. Samo poglejmo, kako so sovražno nastrojeni USTAJNIKI, ki celo pozivajo k UBOJU.
debela_berta
Jaz Mozarta poslušam z največjim veseljem, pa je že več stoletij mrtev. :) Pa tudi komade Pink Floydov, ki so stari preko 40 let, si redno vrtim :)
piklo
Aktiven državljan, srčna HVALA za zapis. Ostanite aktivni še na mnoga leta in Bog vas živi!
Trobec Franc
Vsem,ki obvladate hrvaško priporočam ogled predavanja Mijo Barada v Zagrebu.Youtube-Seminar Mijo Barada i Dražen Busić 2 dio.Prvo uro predava Busić,drugo uro pa Mijo Barada.
Alojzij Pezdir
Predsednik RS Borut Pahor: “Razumem vašo bolečino. Bolečino po vojni pobitih in njihovih svojcev. A vživimo se v bolečino drugega. Vživimo se tudi v bolečino partizanov in njihovih svojcev, ki jih še vedno močno prizadane, če se jim odvzame pristno domoljubje in se jih krči na politične revolucionarje.”
Že drugič neposredno izvoljeni Predsednik RS, Borut Pahor, je še enkrat z globoko domišljeno besedo in odgovornim dejanjem pokazal in dokazal, da se iskreno in pošteno trudi za to, da je dejavno in z vso svojo državniško osebnostjo in prepoznavnostjo predsednik vseh Slovencev in vseh državljanov RS. Ter da skuša pogumno, pokončno in dejavno, in ne le v besedah, v skladu z veljavno Ustavo RS in temeljno civilizacijsko človeško etiko upoštevati in spoštovati dostojanstvo sleherne človeške žrtve 2. svetovne vojne, NOB, komunistične revolucije in državljanske vojne na ozemlju Slovenije.
"Vživimo se v bolečino drugega!", je ključno sporočilo ter dolgoročno usmerjeni civilizacijski, etični in kulturni poziv najvišjega neposredno izvoljenega, legalnega in legitimnega politika ter državnika v RS, Boruta Pahorja, ki skuša človekoljubno, demokratično in preroško preglasiti in preglasovati tudi dandanes, v pandemijskem in post-pandemijskem družbenem in vrednotnem kaosu leta 2020, zloslutno navzoče ter destruktivno naraščajoče ideološko, politično in medijsko militatne izključevalne "sence" ter sovražne podpihovalce, razpihovalce in ponovne oživljevalce pogubnega "slovenskega razkola" iz časov 2. svetovne vojne in po njej oz. iz časov NOB, komunistične revolucije in državljanske vojne ter "revolucionarnega" povojnega terorja in diktature KPJ/ZKJ oz. KPS/ZKS.
V slogu državnikovega človeško plemenitega, človekoljubnega in dostojanstvenega poziva k "vživljanju v bolečino drugega", se pravi k "sočustvovanju", "sočutju" z drugim in drugačnim, četudi se z njim ne strinjam, ali sva si celo v vsem in popolna tujca, je tudi predsednikov državniški zaključni poudarek iz znamenite antične Sofoklejeve Antigone: "Ne da sovražim(o), da ljubim(o) sem/smo na svetu!"
Ali bodo brezimni scenaristi in režiserji, ideologi in spin doktorji, protagonisti in čredni sledilci aktualne slovenske ideološke, politične, medijske in poulične "vojne vseh proti vsem" zmogli prisluhniti in slišati ter razumeti in duhovno ter operativno ponotranjiti te predsednikove tihe, krhke in večno veljavne zaveze, ta predsednikov državniški in človekoljubni apel, to dejanje in državniško gesto čistega in popolnega spoštovanja ter zaupanja v osebno razumnost, etiko in vest državljanov RS?
STAJERKA2021
Aktiven državljan, odlično!
Friderik
Ob vsem tem 30 letnem govoru o spravi se, rojen po letu 45, sprašujem s kom naj se jaz spravim? Z nikomer nisem bil v vojni. In tudi danes nisem. Nikdar nikogar ne vprašam ali je iz domobranske ali partizanske družine. To me enostavno ne zanima. Ustvarjam stik z osebo, ne z njegovim pedigrejem. Prav tako nikomur ne dovolim, da bi svoj odnos z menoj pogojeval zaradi mojega pedigreja.
Bogu hvala, da nam je , 99,999 % danes živečih slovencev bila državljanska vojna prihranjena. Nihče od nas zase ne more vedeti na kateri strani bi pristal.
debela_berta
Pika, amen! To je to, razmišljanje kot se gre. Bilo je kar je bilo, kruta in nepoštena vojna v kateri se je vsak boril za svoj prav. Žalosti me, res žalosti, da politiki usode mrtvih izkoriščajo za nabiranje točk in vnašanje res nepotrebnega razdora. Ukvarjajmo se s sedanjostjo in prihodnostjo.
Janez Gorenc
Se strinjam, Friderik, tudi jaz sem bil rojen 24 let po vojni in državljanske vojne nisem doživel osebno. Toda sem tudi jaz prizadet zaradi nje, ker gre za moj narod in njegovo, torej tudi mojo bolečino. Tudi mene seveda ne zanima, iz kakšne družine kdo prihaja. Me pa zanima, kakšen odnos ima do tega poglavja naše zgodovine. Eno je, če podpira partizane, ker so si upali boriti proti močnejšemu sovražniku. Drugo pa je, če podpira revolucijo. S takim se je zelo težko kaj pogovarjati, ker ima zelo izdelano mnenje, ki temelji na parolah, in ker ga nič ne briga, da ga sesuješ z dejstvi - tudi s takimi, da so komunisti grdo izigrali fante, ki so se prišli borit proti Italijanom in Nemce, na koncu pa so pristali v komunističnih vrstah z rokami, krvavimi do komolcev. Podporniki revolucije imajo večinoma kompleks moralne (in intelektualne, seveda) superiornosti, zato se njim ni treba ukvarjati z neumnosti, kot so dejstva. Dolga je pot do naše sprave, zelo dolga in boleča, vendar upam, da bodo praske in konflikti, ki gotovo bodo, zgolj verbalni. Zato je potrebno stokrat obsoditi gorje, ki ga je storila slovenskemu narodu revolucija, tako kot je stokrat treba obsoditi vse zločine vaških straž in kasneje domobrancev. In ne, to, da so VS in domobranci šli v formacije, ki so jih organizirali Italijani in kasneje Nemci, ni zločin, tako kot ni zločin ,če je nekdo želel sodelovati z OF. In čeprav moramo zelo dobro poznati zgodovino 2. svetovne vojne pri nas, če želimo imeti argumentirano debato o tem, je brez vrednosti, da se obkladamo s tem, kdo je prvi začel.
Kraševka
Točno tako gospod Janez, Eno je podpirati partizane, drugo pa je podpirati Revolucijo. Revolucija je naredila Slovencem veliko rano. Koliko izobraženih in sposobnih ljudi je bilo pobitih in koliko jih je moralo zbežati v TUJINO, da so se rešili smrti. Ta manko sposobnih in KULTURNIH ter izobraženih ljudi, Slovenija še danes čuti. Sigurno bi bili v našem PARLAMENTU mnogo bolj kulturni, če ne bi bilo leta 1945 Revolucije, ki je uzakonila BRUTALNOST na cekli črti.
Kugy
Spoštovana Kraševka. Poudarili ste bistvo našega problema. Zagovarjanje dejanj par komunistov, ki so se izšolali v Moskvi, zagovarjati načrte internacionale, predvsem pa Stalina, in ožjih somišljenikov, da se Evropa in svet preobrazita v nov pošteni red (pravico do revolucije v vojnem času) kjer bodo vladali delavci in reveži, je iz današnjega poznavanja razpleta dogodkov, škodljiva. Danes poznamo celoten potek dogodkov od začetka 2.vojne do propada ideje, ki je Evropi in svetu, predvsem pa človeštvu povzročila ogromno žrtev. Ljudje ki so to izpeljali so pri nas znani. Mora res zaradi teh posameznikov trpeti in se sovražiti celoten narod. Morajo res partizani med katerimi je bil tudi moj oče in celotna ožja in širša družina, plačevati ceno odločitev par posameznikov, ki so se šli revolucijo in izvajali zločin nad njimi in lastnim narodom? Mora biti umazano ime vseh tistih, ki so se borili proti okupatorju predvsem pa za svobodo lastnega naroda, da ostanejo čista imena teh par posameznikov.
Zakaj je temu tako pa obstajajo drugi razlogi, predvsem pa interesi. Obelodanjenje Le teh bi bili v dobro vseh.
Teodor
Partizani se nikoli niso distancirali od zličina, poleg tega so uživali nezaslišane privilegije, ki so jih prenesli na biološke in ideološke naslednike. Z molkom so potrdili zločin, če je bilo sploh res, da so samo nekateri izvajali zločine. V moji širši okolici so bili v zločine bolj ali manj vpleteni vsi. In to nad civilisti, domobrancev sploh ni bilo v bližini.
helena_3
"Partizani se nikoli niso distancirali od zličina," (citat) Nekateri. Poudarjam, NEKATERI. Včasih smo jim rekli "majski hrošči". In rekli smo tudi: "Najboljši so padli". Sem poznala nekaj partizanov - ti so o dogajanjih redko govorili. Preveč so videli, da bi si upali govoriti. Samo včasih so kaj rekli, po nekaj kozarčkih, pritajeno. Tiho kot miška sem kot majhna deklica sedela v kotu naše kuhinje, ko so se pogovarjali. Šepetaje. In drugi dan poslušala stroga navodila svojih staršev: "Da ne boš komu kaj rekla!!" Nisem. Nisem upala, Tudi potem še ne, ko sem bila dekle. Zato se nikoli ne bom strinjala s posploševanjem, da so bili vsi partizani slabi in da so uživali nezaslišane privilegije. Vsi ne, nekateri pač. Majski hrošči predvsem. Tudi o tem sem kaj slišala v tistem kuhinjskem kotu. Poimensko. Več o tem ne bi. Prosim samo: nikar posploševanja in slepega sovraštva! Še enkrat ponavljam besede predsednika države: "Vživimo se v bolečino drugega!"
Kraševka
Gospod Kugy, mislim, da nas je veliko, ki so bili naši sorodniki v partizanih, pa se ne strinjamo s KOMUNISTIČNO Diktaturo. Zato bi bilo potrebno, tako, kot imamo DVA društva NOVINARJEV, bi morali razdeliti na DVE skupini BORCE 1. ki se je borila za SVOBODO. Ter 2. , se je šla REVOLUCIJO in se BORILA za OBLAST in ENOPARTIJSKI siste. NEDOPUSTNO je, da imenujejo nekateri "luzerji" vse protikomuniste za "belčke". Ker to ni res. V NARODNO OSVOBODILNI BORBI je bilo 95% Kristjanov, ki so jih po letu 1945 - ODRINILI z oblasti. In to nam delajo še DAN-DANAŠNJI. Na proslave ZZB hodijo tisti, ki še vedo ne, kaj pomeni borba za svobodo! Oni poznajo le BORBO za privilegije. Samo to so načrtovali Revolucionarji, ki so hiteli pobijati še celo leto po končani 2.s. vojni.
Kraševka
Poznam partizane, nekateri so že pokojni, ki se s POBOJI niso strinjali, Iz strahu pred izgubo življenja so bili tiho. Prav bi bilo, da bi potomci teh partizanov sedaj ustanovili DRUŠTVO Partizanov - Ne-revolucionarjev. Tudi na Krasu so morali ustreliti neko 16 letno dekle, pa so bili vsi tisti, ki so streljali še leta tako prizadeti. Toda kdor bi odrekel, bi politkomisar ubil njega. Tako je to bilo. zastraševani so bili.
Teodor
Na MMC so mi cenzurirali komentar, kjer sem pohvalil skupno udeležbo predsednika in premierja na slovesnosti.
Dovoljeni so v glavnem samo komentarji, ki poveličujejo poboje.
Torej, do kdaj bomo morali plačevati prisilno naročnino, če tisti ki nismo na partijski liniji nimamo nobene besede?
STAJERKA2021
Teodor, se strinjam. Se pridružujem pohvali skupne udeležbe predsednika in premierja na slovesnosti. Žalostno, da ni po toliko letih več strpnosti. Ne samo to, levica je vedno bolj kot popadljivi pes. Grize, žali, neti sovraštvo! Zakaj? Ker se obetajo spremembe, ki bodo te "nadljudi" - upam - postavili na svoje mesto. In ukinili privilegije!
Kraševka
Hvala Štefan, da ste nam predstavili današnjo SLOVESNOST.
To je nekako prvi korak k spravi.
1. Govoril je sin MLADOLETNEGA domobranca, ki se je čudežno rešil iz Brezna.
2. Govoril je sin partizana, ki je šel v NOB iz DOMOLJUBNIG nagnjen.
Tudi moja družina je sodelovala in podpirala PARTIZANE. Brat mojega očeta, je končal v Mauthauznu v krematoriju, drugi so kot partizani in kurirke dočakali SVOBODO, ki ni prinesla vsega tistega, za kar sose borili.
Predvsem pa mislim, da bi se morali mi Primorci (ker so se naši predniki borili le za SVOBODO) DISTANCIRATI od Revolucije. In mislim, da počne Pahor.
Kdor poveličuje Revolucijo, ni demokrat. NOB, pa je bila na začetku vojne zasnovana, kot Narodno-osvobodilni-Boj in se je šele konec vojne prevesela v TOTALNO REVOLUCIJO.
Partizani so bili 95% na Primokskem vsi Kristjani. Komunizem še je širil iz Rusije..... Skoraj vsi naši Revolucionarji so se izšolali drugje in ne v Sloveniji.
Morali se bomo vseeno enkrat spraviti in priznati nepotrebne ZLOČINE.
Zato bi morali praktično prvo OBSODITI REVOLUCIJO in ne jo kar naprej poveličevati, tako, kot to počne ZZB in Levica.
ales
"NOB, pa je bila na začetku vojne zasnovana, kot Narodno-osvobodilni-Boj in se je šele konec vojne prevesela v TOTALNO REVOLUCIJO." To je žal veljalo le za Primorsko dokler niso štajerski komunisti pobili Vojka in še druge domoljubne partizane. Pozneje pa je klanje primorskih domoljubov, ki niso bili za komunizem. Nadaljeval je Bebler, ki je dal pospraviti tudi veliko TIGR-ovcev. V ljubljanski pokrajini pa je totalna revolucija začela že 27.4. 41 z ustanovitvijo protiimperialistične fronte in poboji razrednih sovražnikov ter ropanjem kmetij. Kot posledica so nastale vaške straže za katere je bila okupacija s strani Italijanov manjše zlo kot revolucionarni teror. Dr. Možina je vse dobro popisal in dokumentiral. Protirevolucionarni tabor pa z maščevanjem tudi ni skoparil. Tudi ta tabor je pobijal brez sodb in tudi nedolžne. Res pa je, da je bilo žrtev protirevolucionarnega tabora bistveno manj. In nobene potrebe ni bilo, da so eni prisegali Hitlerju, drugi pa Stalinu. Sprava bo možna šele, ko bosta ena in druga stran pripravljeni sprejeti dejstva. Več kot 95% pobitih med vojno in po vojni je bilo nedolžnih, in kri nedolžnih vpije po Pravici.
Kraševka
Res je.
helena_3
Res je tako, Aleš. Ampak resnica vedno pride na dan. Predsednik Pahor je lepo povedal: Vživimo se v bolečino drugega.
Janez Gorenc
Res je, Aleš!
STAJERKA2021
Kraševka, točno to.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.