Janša potegnil na plano spor z NSi in razhudil Tonina

SDS je želel voditi obe opozicijski parlamentarni komisiji, NSi si je z manevrom preko koalicije pridobila eno. Posledično SDS noče imenovati svojih ljudi v obe komisiji, NSi pa SDS-u noče prispevati glasov za preiskovalno komisijo, ki si je želi Janša. 

Navedena opozicijska preigravanja so se dogajala odmaknjeno od oči javnosti. Do danes, ko je Janez Janša spor potegnil na plano na svojem Twitter profilu. 

Matej Tonin mu ni ostal dolžan in posledica je javno prerekanje obeh opozicijskih veljakov na očeh uporabnikov Twitterja in druge javnosti.  

Stranka SDS je že maja pripravila predlog za vzpostavitev preiskovalne komisije, ki bi lahko preiskala morebitno odtekanje državnega denarja iz družbe GEN-i v davčne oaze in zasebne žepe. Za ustanovitev komisije SDS potrebuje 30 podpisov, SDS pa ima 27 poslancev.

Da že od maja čakajo na podpise poslancev Nove Slovenije, je danes na Twitterju na plano potegnil predsednik SDS-a Janez Janša:



Ob tem je spomnil na spor pred meseci, ko bi, po prepričanju Janše, SDS-u moralo pripasti tudi vodenje Komisije za nadzor javnih financ (ob Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS) - to sta dve parlamentarni komisiji, ki ju vodi in ima v njima večino opozicija), a se NSi vodenju vsaj ene od komisij ni odrekla in si ga je zagotovila mimo SDS-a s pomočjo koalicijskih glasov. Predsednik KNOVS je tako postal Jernej Vrtovec.

Na Janševo objavo se je odzval predsednik NSi Matej Tonin, ki je SDS-u očital, da še niso popolnili mest v KNOVS, kar je označil kot odrekanje civilnega nadzora nad obveščevalci.



Na to je spet odgovoril Janša z očitkom, da je v ozadju celotne zadeve dogovor med NSi in Gibanjem Svoboda, za katerim po njegovem stoji nekdanji generalni direktor slovenske policije Marko Pogorevc.



Tonin je domnevni dogovor označil za plod Janševe domišljije:


Golob si želi sodelovanja NSi


NSi je res ob pomoči nove koalicije prišla do dodatnega predsedniškega mesta, ki si ga je želela SDS. Tonin je takrat javno poudaril, da se v NSi ne bodo podrejali nikomur – ne SDS in ne koaliciji.

Mnogi mediji so za spore med SDS in NSi obtožili premierja Goloba, češ da je po prevzemu mandata že večkrat napovedal, da si želi dobrega in konstruktivnega sodelovanja predvsem z NSi, saj bo trenutna koalicija Gibanja Svoboda, SD in Levice nujno potrebovala njihovo pomoč pri sprejemanju tistih zakonov, ki v državnem zboru potrebujejo dvotretjinsko večino.

Da Golob odnos do NSi zaenkrat vzpostavlja v rokavicah, kaže tudi dejstvo, da je koalicija v nekaterih primerih kadre iz krogov NSi-ja pustila na položajih, medtem ko je tiste iz bazena SDS-a neselektivno in brez milosti odstranjevala z vseh pozicij. Na položaju predsednika uprave Darsa tako denimo ostaja Valentin Hajdinjak, član uprave SDH pa bo še naprej tudi Janez Tomšič, pri katerem pa naj bi po nekaterih informacijah vztrajal sam novi šef SDH-ja, Žiga Debeljak.

Nadaljevanje spora med Janezom Pogorelcem in Janšo


Predsednik SDS Janez Janša se je na Twitterju pred dnevi zapletel v besedni spopad še z enim politikom krščanskih demokratov, Janezom Pogorelcem.

Slednji, član izvršilnega odbora NSi, je na Twitterju objavil zapis, s katerim se je obregnil ob delovanje direktorja Televizije Slovenija Uroša Urbanije. Temu je očital, da je s svojim “grobim in podivjanim pristopom” pri referendumskem odločanju o sprejetju vladnega zakona o RTV Slovenija “dal legitimnost drugi strani”.



Urbanijo je vzel v bran Janez Janša in zapisal, da Nova Slovenija s takimi kadri (kot je Pogorelec) ne bo videla rezultata preko desetih odstotkov. Ob tem pa še omenil “vzporedni mehanizem”, ki naj bi jih negoval zato, da pomemben del krščanskega volilnega telesa ostaja pasiven. Pogorelec pa mu je odvrnil, da si Levica boljšega ne bi mogla želeti, saj da je on največji problem pomladne opcije.





https://twitter.com/MatejTonin/status/1580287105057505280
KOMENTAR: Uredništvo
Janša ni zdržal, a zadaj je nedvomno računica
Da sta opozicijski stranki, ki stojita nasproti tokratni koaliciji, manj zlizani kot prejšnje mandate, je po ravnanju tako SDS-a, kot NSi-ja jasno od prvega dne. NSi je pač, v želji, da se profilira samostojno in končno odbije od večletne stagnacije na nekaj odstotkih v senci dominantne sorodne stranke, precej bolj samosvoja in manj pokorna politiki in interesom SDS-a kot poprej. To pa neizbežno vodi do konfliktov tam, kjer se interesa opozicijskih partneric križata. Čeprav je bil spor okoli razdelitve predsedniških mest v opozicijskih komisijah pred meseci javno izpostavljen, pa se je po tem, v interesu skupnega boja proti koalicijski prevladi, preselil v zakulisje. Do današnjega trenutka, ko ga je na plano potegnil Janša in vanj uspešno potegnil tudi Tonina. Da je Janša za prenos spora na javni nivo izbral ravno ta trenutek, nedvomno ni naključje. Ali je zadaj zgolj računica v okviru boja za volivce v predsedniški tekmi ali pred lokalnimi volitvami ali pa gre za daljnoročnejše cilje, bo pokazal čas. Lahko bi šlo tudi za pripravo terena, zadnje svarilo, preden SDS s svojo politično in medijsko mašinerijo NSi obtoži kolaborantstva z Golobom. To zna NSi prizadeti in ji vsaj kratkoročno do neke mere škoditi. Vendar je to cena, ki jo stranka za razvoj lastne, samostojne, od SDS-a umaknjene politike enostavno mora biti pripravljena plačati. Številni podporniki SDS-a jo bodo zato javno močno napadali in pošiljali na smetišče zgodovine, postrani pa jo bo gledal tudi del lastnih volivcev. A čeprav eskalacija spora za blok kot celoto kratkoročno nedvomno ni dobra, pa javnomnenjski trendi kažejo, da distanca med strankama povečuje doseg NSi-ja in s tem tudi doseg bloka kot celote. Ta pa se mora, če desna sredina še kdaj želi na oblast, dolgoročno močno povečati, saj je na zadnjih volitvah, skupaj s Povežimo Slovenijo, komajda presegel tretjino glasujočega volilnega telesa.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike