Janko Prunk, Večer: Nevarno neenotni in naivni
"Če ne bomo enotni, nas bosta povozila čas in okolje," pred četrtkovim praznikom svari zgodovinar dr. Janko Prunk, ki še vedno kaže razklanost Slovencev. Prunk verjame, da četrtkov praznik ne prispeva k večji enotnosti, zato ga danes podpira le še na račun daljših prvomajskih počitnic.
Kot je dejal, Slovenci, ko gre za politične zadeve, nismo preveč pametni, smo pa preveč naivni. Ves čas mislimo, da če bomo pridni, ubogljivi, da nas bodo veliki vzeli v zaščito, kar je nespametno in hlapčevsko. Zaradi dolge zgodovine brez lastne države, nimamo državniškega čuta in napredujemo zelo počasi.
"Razklanost, povzročena med letoma 1941 in 1945, je bila med ljudmi presežena že pred desetletji, saj sem še kot študent videl, kako sta se brez težav poročila partizanska hči in domobranski sin. Polarizacija, ki jo povzroča politika, pa je posledica hipertrofije ideološkosti.
Pri nas še vedno ni sprejemljivo, da bi kristjan, ki obiskuje verske obrede, imel liberalne ideje, oziroma da bi nekdo bil kristjan, če ne hodi v cerkev. Povsem nesprejemljivo je tudi, da bi liberalec hodil k maši. V Nemčiji, kjer so bili že pred desetletji sposobni opraviti s svojo preteklostjo, je to nekaj povsem običajnega. Pri nas pa ne. In vse dokler bomo dopuščali to hipertrofijo ideološkosti, tega ne bomo presegli. Me pa bolj skrbi socialna razklanost, ki je vse večja," v intervjuju za Večer pravi zgodovinar Janko Prunk.
Kot je dejal, Slovenci, ko gre za politične zadeve, nismo preveč pametni, smo pa preveč naivni. Ves čas mislimo, da če bomo pridni, ubogljivi, da nas bodo veliki vzeli v zaščito, kar je nespametno in hlapčevsko. Zaradi dolge zgodovine brez lastne države, nimamo državniškega čuta in napredujemo zelo počasi.
"Razklanost, povzročena med letoma 1941 in 1945, je bila med ljudmi presežena že pred desetletji, saj sem še kot študent videl, kako sta se brez težav poročila partizanska hči in domobranski sin. Polarizacija, ki jo povzroča politika, pa je posledica hipertrofije ideološkosti.
Pri nas še vedno ni sprejemljivo, da bi kristjan, ki obiskuje verske obrede, imel liberalne ideje, oziroma da bi nekdo bil kristjan, če ne hodi v cerkev. Povsem nesprejemljivo je tudi, da bi liberalec hodil k maši. V Nemčiji, kjer so bili že pred desetletji sposobni opraviti s svojo preteklostjo, je to nekaj povsem običajnega. Pri nas pa ne. In vse dokler bomo dopuščali to hipertrofijo ideološkosti, tega ne bomo presegli. Me pa bolj skrbi socialna razklanost, ki je vse večja," v intervjuju za Večer pravi zgodovinar Janko Prunk.
Povezani članki
Zadnje objave
Pismo ministrici Prevolnik Rupel: Vladna zdravstvena zapuščina je razvalina
23. 4. 2026 ob 12:11
23. april – Svetovni dan knjige in avtorskih pravic
23. 4. 2026 ob 7:30
Fakulteta toži UE Ljubljana, ker od nje želijo pozitivno mnenje o kanalu C0
23. 4. 2026 ob 6:00
Sveti Jurij in jurjevo
23. 4. 2026 ob 5:00
Svoboda se je vdala v usodo, SDS predlaga 14 ministrstev
22. 4. 2026 ob 17:51
Je soliranje Demokratov dobra ali slaba napoved za boj proti korupciji?
22. 4. 2026 ob 16:04
»Dobri« državljani so poslušni in vodljivi
22. 4. 2026 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Zemlja, hvala!
22. 4. 2026 ob 8:54
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 247: Šolski sistem ustvarja družbo
15. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 246: Inovacije se redko rodijo v coni udobja
8. 4. 2026 ob 6:16
Domovina št. 245: Droni so postali orodje upanja
1. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 244: Volitve 2026 – Slovenija je izbrala
25. 3. 2026 ob 6:10
1 komentar
biljan
Slovenci smo v preteklem stoletju dakrat doživeli državi udar. Prvič, ko je projugoslovanski narodni svet 1918. leta spodkopala proavstrijska narodna vlada dr. Pogačnika in smo zaradi nje izgubili avstrijsko Koroško. Drugič, 1991. leta, ko je demosovo slovensko vlado izpodkopala prosocialistična Drnovškova vlada in, ko je narod oz. nacija izvolila znano predsedstvo s komunistom M. Kučanom, človekom madžarskega porekla in protestantskih navad, na čelu. Sedaj pa to doživljamo že tretjič, ko smo pripravljeni nemškim Avstrijcem z naši milijoni odstopiti slovensko kmečko zemljo za tovarno vprašljive tehnološke kakovosti, saj, če bi ustrezala avstrijski zakonodaji, bi jo zagotovo gradili pri njih. V Socialistični Jugoslaviji/Sloveniji so se kmetje in drugi množično upirali temu in tudi uspelii, v demokratični Sloveniji pa brenkajo le na lažne strune zaposlitve. Koga in za koliko? Na zgodovinsko in nacionalno zelo občutljivem ozemlju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.