Janko Prunk, Večer: Nevarno neenotni in naivni
"Če ne bomo enotni, nas bosta povozila čas in okolje," pred četrtkovim praznikom svari zgodovinar dr. Janko Prunk, ki še vedno kaže razklanost Slovencev. Prunk verjame, da četrtkov praznik ne prispeva k večji enotnosti, zato ga danes podpira le še na račun daljših prvomajskih počitnic.
Kot je dejal, Slovenci, ko gre za politične zadeve, nismo preveč pametni, smo pa preveč naivni. Ves čas mislimo, da če bomo pridni, ubogljivi, da nas bodo veliki vzeli v zaščito, kar je nespametno in hlapčevsko. Zaradi dolge zgodovine brez lastne države, nimamo državniškega čuta in napredujemo zelo počasi.
"Razklanost, povzročena med letoma 1941 in 1945, je bila med ljudmi presežena že pred desetletji, saj sem še kot študent videl, kako sta se brez težav poročila partizanska hči in domobranski sin. Polarizacija, ki jo povzroča politika, pa je posledica hipertrofije ideološkosti.
Pri nas še vedno ni sprejemljivo, da bi kristjan, ki obiskuje verske obrede, imel liberalne ideje, oziroma da bi nekdo bil kristjan, če ne hodi v cerkev. Povsem nesprejemljivo je tudi, da bi liberalec hodil k maši. V Nemčiji, kjer so bili že pred desetletji sposobni opraviti s svojo preteklostjo, je to nekaj povsem običajnega. Pri nas pa ne. In vse dokler bomo dopuščali to hipertrofijo ideološkosti, tega ne bomo presegli. Me pa bolj skrbi socialna razklanost, ki je vse večja," v intervjuju za Večer pravi zgodovinar Janko Prunk.
Kot je dejal, Slovenci, ko gre za politične zadeve, nismo preveč pametni, smo pa preveč naivni. Ves čas mislimo, da če bomo pridni, ubogljivi, da nas bodo veliki vzeli v zaščito, kar je nespametno in hlapčevsko. Zaradi dolge zgodovine brez lastne države, nimamo državniškega čuta in napredujemo zelo počasi.
"Razklanost, povzročena med letoma 1941 in 1945, je bila med ljudmi presežena že pred desetletji, saj sem še kot študent videl, kako sta se brez težav poročila partizanska hči in domobranski sin. Polarizacija, ki jo povzroča politika, pa je posledica hipertrofije ideološkosti.
Pri nas še vedno ni sprejemljivo, da bi kristjan, ki obiskuje verske obrede, imel liberalne ideje, oziroma da bi nekdo bil kristjan, če ne hodi v cerkev. Povsem nesprejemljivo je tudi, da bi liberalec hodil k maši. V Nemčiji, kjer so bili že pred desetletji sposobni opraviti s svojo preteklostjo, je to nekaj povsem običajnega. Pri nas pa ne. In vse dokler bomo dopuščali to hipertrofijo ideološkosti, tega ne bomo presegli. Me pa bolj skrbi socialna razklanost, ki je vse večja," v intervjuju za Večer pravi zgodovinar Janko Prunk.
Povezani članki
Zadnje objave
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Avstrijska Koroška: kako so pred tremi desetletji depolitizirali bolnišnice
7. 6. 2026 ob 17:25
Mag. Albin Vrabič: V šolah bi morali iskati potencial
7. 6. 2026 ob 14:30
Brata Rudi in Danilo Poljanšek – kot Slavko in Vilko
7. 6. 2026 ob 12:00
Kam na izlet: S kolesom iz Radeč v Sevnico in nazaj
7. 6. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Abraham, model očetovstva
7. 6. 2026 ob 6:00
Škof Andrej Saje: Prihodnosti ni mogoče graditi na pozabi, temveč na resnici
6. 6. 2026 ob 20:07
Ekskluzivno za naročnike
Janez Jalen je bil pravi gorenjski kaveljc
7. 6. 2026 ob 19:00
Brata Rudi in Danilo Poljanšek – kot Slavko in Vilko
7. 6. 2026 ob 12:00
Prihajajoči dogodki
JUN
07
33. pohod po Velikolaški kulturni poti
07:00 - 00:00
JUN
12
JUN
15
Slovesnost ob Lipi sprave
19:00 - 20:00
JUL
03
54. Festival narodno-zabavne glasbe Števerjan 2026
20:00 - 14:51
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
biljan
Slovenci smo v preteklem stoletju dakrat doživeli državi udar. Prvič, ko je projugoslovanski narodni svet 1918. leta spodkopala proavstrijska narodna vlada dr. Pogačnika in smo zaradi nje izgubili avstrijsko Koroško. Drugič, 1991. leta, ko je demosovo slovensko vlado izpodkopala prosocialistična Drnovškova vlada in, ko je narod oz. nacija izvolila znano predsedstvo s komunistom M. Kučanom, človekom madžarskega porekla in protestantskih navad, na čelu. Sedaj pa to doživljamo že tretjič, ko smo pripravljeni nemškim Avstrijcem z naši milijoni odstopiti slovensko kmečko zemljo za tovarno vprašljive tehnološke kakovosti, saj, če bi ustrezala avstrijski zakonodaji, bi jo zagotovo gradili pri njih. V Socialistični Jugoslaviji/Sloveniji so se kmetje in drugi množično upirali temu in tudi uspelii, v demokratični Sloveniji pa brenkajo le na lažne strune zaposlitve. Koga in za koliko? Na zgodovinsko in nacionalno zelo občutljivem ozemlju.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.