Janez Krmelj, misijonar na Madagaskarju: Kdor nima za hrano, tudi za zvezke nima

Foto: Peter Merše
Janez Krmelj je misijonar na Madagaskarju. Trenutno vodi misijon Ampitafa na jugovzhodnem delu otoka, ki ga je sam postavil pred petnajstimi leti, skupaj pa je na Madagaskarju že 34 let. Misijon Ampitafa spada pod okrilje Akamasoe, poleg pastoralnega dela pa vključuje še ambulanto in porodnišnico ter šolo od vrtca do liceja (primerljivo s srednjo šolo pri nas). Upravlja tudi serijo podružnic, pri čemer do nekaterih gorskih sploh ni možnosti dostopa z avtomobilom. V prvem delu smo se pogovarjali o posledicah ciklona in razmerah na Madagaskarju ter vlogi misijonarjev v življenju na rdečem otoku. Februarja lani sta Madagaskar zadela dva huda ciklona. Domačini pravijo, da bodo posledice vidne še pet let. Kje je največ škode oz. kako se poznajo te posledice? Največji udarec je povzročilo siromašnim kmetom. Nekaterim je podrlo hiške. Te so takšne, kot v Sloveniji morda kakšna baraka. Večini je propadel maniok. Če veter omaje ali podre steblo manioka, se korenine med gomolji in steblom pretrgajo in vse propade, zgnije. In to je zagotovo najhujša škoda, ker potem nastopi lakota. Preden vzpostavijo spet normalen cikel pridelave hrane, lahko v resnici traja pet let.  Zakaj traja toliko časa, da vzpostavijo normalen cikel, za zaživijo normalno življenje? Preden posadijo nov maniok, je treba obdelati zemljo in jo pripraviti na sajenje. Od takrat pa traja še šest mesecev, da zraste normalna rastlina. Ampak, ker so lačni in morajo tudi v tem času kaj jesti, ne zdržijo, da bi počakali, da bi nastali normalno veliki gomolji, ampak jih poruvajo prej. In to spet pomeni začetek cikla sajenja, ki bo iz istega razloga znova prekinjen predčasno. Domačini imajo pregovor, da je bolje umreti jutri kot danes.  Tukaj nimajo dveh letin riža, pa še ta je povsem ročno obdelan, kar je zelo ekstenziven način obdelave polj. Poleg tega so ljudje izčrpani, ker nimajo ustrezne prehrane, kar pa spet pomeni, da ne bodo uspeli toliko posaditi, kot bi sicer in smo spet v tem kolobarju. Ciklon pa je otresel tudi kruhovce, ki so pomemben del njihove prehrane. Ko je sadež na tleh, ga ne moreš konzervirati, da ga boš jedel kasneje in zgnije, kar spet pomeni luknjo v prehrani. Je pač toliko lačnih ust, ki morajo nekaj jesti. Nekateri so se zdaj zadolžili, da so imeli kaj jesti, kar pomeni, da bodo ob prihodnjih letinah še vračali dolgove. Želodec ne počiva, otroci morajo kaj jesti. In tako potem trgoci, ki imajo denar, danes posodijo hrano, ki pa jo je treba ob naslednji žetvi povrniti dvojno. Kdor si izposodi mernik riža, mora vrniti dva. In če je še ea slaba letina, naraste pri naslednji na štiri. Če se morda prehrana po enem letu nekako normalizira, potem še traja, da ljudje odplačajo dolgove, tako da lahko govorimo o petih letih, da se povrne normalno stanje.  Potem je tukaj še zdravstveni vidik. Ko nimajo česa drugega, potem ljudje kopljejo rastlino paku, kar pa povzroči več škode kot koristi. Ker je v pakuju manj energije, kolikor je telo potrebuje, da ga prebavi, se pojavijo zatekline, predvsem na nogah. Če so res hude, lahko nastopi tudi smrt. Težko je rešiti vse težave, ki nastopijo, ko izpade celotna letina. Cikloni so sicer nekaj običajnega na južnem delu Madagaskarja. Kako to, da ljudje niso bolje pripravljeni nanje? Celotna vzhodna obala je izpostavljena udarom ciklonov. Vendar pa vsakršna priprava zahteva vire, finance. Večina pa tukaj živi iz rok v usta. Bogatejši, denimo kakšni trgovci običajno niso prizadeti, ko udari ciklon. Tudi tisti, ki ima živino, je manj na udaru. Ko je lakota, lahko proda govedo in preživi to obdobje. Morda bo celo lahko kaj posodil komu drugemu, in potem kasneje dobil nazaj dvojno ceno in morda celo iz enega goveda naredil dva.  Marsikdo tukaj izkorišča stisko, ko je nekdo v nevarnosti, dobesedno smrtni nevanosti, ker nima kaj jesti. Kdor obogati, hitro otopi. Najhujša kriza, najhujše zlo v teh krajih je otopelost tistih, ki imajo premoženje.  Kako pa ste po ciklonu lahko ljudem pomagali mislijonarji? Odgovor je na voljo digitalnim naročnikom Domovine Zakaj ravno pet let? Kako ste postavili to mejo? Odgovor je na voljo digitalnim naročnikom Domovine Na Madagaskarju ste že 34 let. Kako gledate na delo, ki ga tukaj opravljate misijonarji? Kje so rezultati najbolj vidni in kje bi si želeli, da bi bilo napredka več? Odgovor je na voljo digitalnim naročnikom Domovine
S pomočjo Slovencev v Kanadi smo izpeljali projekt, s katerim smo ljudi pripravili do tega, da so posadili toliko kruhovcev, kolikor imajo otrok.
[caption id="attachment_378437" align="alignright" width="800"] Foto: Klemen Kraševec[/caption]   O kakšnem znesku govorimo, če želimo zagotoviti šolanje za enega študenta za eno leto? Približno milijon in pol ariarijev, to je približno 380 evrov. Imamo nekaj dobrotnikov, ki tudi to podarijo, mi pa skušamo to pametno vnovčiti, da gradimo skupnost izobraženih ljudi. Brez tega je nemogoče pričakovati, da bodo domačini prevzeli vodenje šol, ambulant. Pri nas na jugu Madagaskarja večino odgovornih mest, kot so učiteljska in zdravniška, zasedajo ljudje iz Visoke planote, to je osrednji del Madagaskarja, kjer so dobre šole že dalj časa. Med domačini večina še nima te stopnje izobrazbe. Ampak tudi tukaj je napredek in potruditi se je treba, da bodo imeli tudi kaj početi, ko se vrnejo z izobrazbo. Slovenski misijonarji, ki trenutno delujete na Madagaskarju imate že precej kilometrine, podmladek pa zadnja leta ne prihaja več. Bi bilo smiselno, da iz Slovenije še kdo pride kot misijonar na Madagaskar? Odgovor je na voljo digitalnim naročnikom Domovine V drugem delu, ki ga boste na Domovini lahko prebrali jutri, pa smo spregovorili o veri na Madagaskarju in v Sloveniji, odnosu med misijonom in lokalno kulturo, vzgoji za družino in vlogi skupin, ki na Madagaskar prihajajo iz Slovenije. Že zdaj pa lahko preberete intervju s Pedrom Opeko, misijonarjem slovenskega rodu, ki je na Madagaskarju postavil skupnost Akamasoa, ki nudi pot v boljše in dostojnejše življenje že več kot 30.000 Malgašem. AKCIJA: Sklenite digitalno naročnino na Domovino 25 % ceneje! Akcija je časovno omejena. Preverite podrobnosti (klik!)

Za ogled se:

Registriraj
Naročnina že od:
8,25€
na mesec
Prijavi se
Ste že naročnik?
Želite prebrati ta članek?
72-urni dostop do naročniških vsebin:
3,95€

Vsebina je dostopna našim zvestim naročnikom. Oglejte si naše naročniške pakete.

Imate težave z dostopom do zaklenjenih vsebin? Kadarkoli nam lahko pišete na [email protected]. Na telefonski številki 059 020 000 pa smo dosegljivi vsak delovnik od 9h do 15h.