Janez Juhant za Časnik: Demokracija pomeni, da različne predstave o temeljnem pogoju našega skupnega bivanja dograjujemo dalje

Uredništvo

4. 1. 2022 ob 14:52
1 komentar

Ob 30-letnici slovenske samostojnosti so se na Časniku pogovarjali z dr. Janezom Juhantom. Juhant med drugim opozarja, da samostojnost ni samoumevna in da se je treba zanjo znova in znova boriti. Ocenjuje, da je Slovenija opravila že več kot polovico tranzicije iz totalitarizma v pravo demokracijo, vendar pa bo potrebnega še nekaj truda, posebej še zato, ker je bil Jugoslovanski totalitarizem bolj prefinjen od trdih komunizmov v drugih državah vzhodne Evrope.

V intervjuju pogleda tudi v zgodovino, posebej izpostavi vlogo Lamberta Ehrlicha in zgodovine preteklega stoletja, ki je ključna za razumevanje moderne histerije, ki jo doživljamo v zadnjem času. Slednjo vidi kot opletanje umirajoče kače z repom ter v luči prihajajočega supervolilnega leta 2022.

Na koncu se dotakne tudi posledic pandemije in njenega vpliva na vernost Slovencev. Tako kot na drugih področjih, pa tudi na tem ne vidi temne prihodnosti. Kako analizira situacijo pa si preberite v intervjuju, objavljenem na Časniku.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

1 komentar

rasputin

04. 01. 2022 18:02:27 0 Odgovori

Demokracija je krhka cvetica, ki jo je treba skrbno negovati, da ne ovene, kajti živi v zelo neprijaznem okolju, v katerem ji grozi nešteto nevarnosti. Demokracija nikakor ni samoumevna. Demokracija je nikoli izbojevana bitka.

Sodobni čas je velika preizkušnja za demokracijo. In to ne le zaradi pandemije in erozije demokratičnih svoboščin, ki jih le-ta prinaša. Globalna elita je po padcu berlinskega zidu in koncu hladne vojne na Zahodu začela zmanjševati ekonomske in socialne ugodnosti in politične svoboščine. Uveljavlja se politična korektnost, ki v praksi pomeni cenzuro, samocenzuro, dogmatsko javno govorico, tabu teme, skratka: novo enoumje.

Vse, kar ne ustreza globalni eliti, je sovražni govor in je zbrisano z vseh platform. Počasi nas vežejo tako, kot so pritlikavi Liliputanci zvezali ogromnega Gulliverja s tisočerimi nitmi, dokler se ni mogel več premakniti. Smo kot žaba, ki se kuha na počasnem ognju: dokler je voda mlačna, je žabi prijetno, ko je voda prevroča, pa žaba ne more več izskočiti iz lonca.