Jakob Primožič, Časnik: Nacionalni park Kočevski rog, ki bi popravil napako z obliži

Prva sobota v juniju je že desetletja zaznamovana kot dan, ko se v Kočevskem rogu pri jami pod Krenom zberejo svojci po vojni pobitih tisočerih žrtev revolucionarnega nasilja. Območje s svojim zgodovinskim spominom in neokrnjeno naravo predstavlja edinstveno kombinacijo, ki jo težko najdemo drugje v Sloveniji. Vendar pa nad Kočevskim rogom visi senca, ki duši tako bližnje Kočevje kot tudi celotno Slovenijo.

Med osamosvojitvijo Slovenije se je izkazalo, da je pomembno soočiti se s tem temnim delom zgodovine. Zato je predlagano ustanoviti Nacionalni park Kočevski rog, ki bi se ukvarjal z naravovarstvom in zgodovinskim spominom. Naravovarstvena naloga parka bi ohranjala neokrnjeno naravo, živalski habitat ter pritegnila obiskovalce. Pomembnejša naloga pa bi bila raziskovanje in predstavljanje zgodovinskega spomina, ki bi vključevalo tudi razjasnitev dogodkov po koncu druge svetovne vojne.

Operacija izkopavanja in identifikacije žrtev bi pomagala odstraniti breme preteklosti ter jim zagotoviti dostojen pokop. Ureditev okolic brezen, postavitev spominskih obeležij ter predstavitev zgodovinskih zgodb bi omogočili razumevanje in pojasnilo dogodkov v Kočevskem rogu. Cilj je vzpostaviti pot sprave med Macesnovo gorico in kapelo pod Krenom, kjer bi lahko obiskovalci doživeli in spoznali grozote ter iskali tolažbo. Tako naj bi kraj predstavljal vir navdiha in življenja namesto strahu in smrti.

Nacionalni park Kočevski rog bi tako postal prostor, ki bi ohranjal naravo, hkrati pa skrbel za pieteto do žrtev ter omogočal razumevanje zgodovinskih dogodkov. S tem bi Slovenija napredovala k spravi in razjasnitvi preteklosti, da bi živeli v svobodni domovini brez bremen preteklosti.

Celotno kolumno Jakoba Primožiča si preberite na portalu Časnik